Prodol`uvame so izvadoci od mojot trud (zasega neobjavena kniga) pod raboten naslov"Anti~ko-makedonskoto nasledstvo vo dene{nata makedonska nacija". Ovde }e prezentirame u{te nekolku motivi vo na{ite prikazni i predanija, koi ni ostanale kako nasledstvo od anti~kite Makedonci.

Kako drugo `ivotno (osven lavot) zastapeno vo makedonskite narodni prikazni, koe najverojatno gi vle~e svoite koreni od anti~kite vremiwa, pretstavuva risot. I risot, spored Herodot, bil mnogu rasprostraneto divo `ivotno vo anti~ka Makedonija, a denes re~isi go nema kaj nas (so retki isklu~oci po te{ko pristapnite planini). Za rasprostanetosta na risot vo drevnite vremiwa kaj nas svedo~i i faktot {to pretstavata na ris bila glaven amblem na makedonskoto pleme Linkesti. Linkestite bile makedonsko pleme od jugozapadna Makedonija (lerinsko-bitolskiot kraj). Vo istoriografijata tie se poznati kako "makedonsko pleme na risovi" i za niv imame podatoci u{te kaj Tukidid i kaj Strabon. Od ova gledame deka risot, nesomneno bil ~esto prisutno `ivotno vo Makedonija, taka {to bil prifaten kako glaven amblem na edno od najva`nite makedonski plemiwa.

A sega, da se prefrlime vo ponovite vremiwa. Risot se sre}ava i vo makedonskite narodni prikazni zapi{ani vo 19 vek. Da ja spomneme prikaznata, zapi{ana od Marko Cepenkov, pod naslov: "K'smetlijata {to se storil car". Vo ovaa prikazna se zastapeni: me~kata, lavot i risot. Nejzinata sodr`ina i ne e tolku bitna za temava {to ja obrabotuvame, no }e citirame eden del od nea, kade {to se spomnuva risot:

"- Eve {to vidov prijatele: dojdoa vo dvorot edna me~ka, eden arslan i eden ris, ta po~naa da ka`uvaat koj {to videl i ~ul. Me~kata ka`a edno azno {to videla, arslano druzi pari ka`a, riso lek za cerea }erka ka`a i otkoga se razdeni otidov i si ji zedov ednite pari, a pak druzite i najdov i ji ostaviv tamo za koa ji sakam }e si ji zemam, a pak carea }erka ja ozdraviv i sega sum carev zet."

No, vrz osnova na {to, mo`eme da pretpostavime deka i risot vo ovaa prikazna vle~e koreni od antikata. Indicii za vakvoto tvrdewe ima dve i toa:

1. Rekovme deka risot i navistina porano bil ~esto divo `ivotno vo Makedonija, a podocna re~isi is~eznal. Zatoa e mnogu poverojatno toj da bil zastapen vo folklorot toga{ koga po~esto go imalo vo Makedonija, otkolku podocna koga odvaj dali po nekoj Makedonec uspeval da go vidi vo priroda.

2. Ovde risot e spomnat zaedno so lavot, ~ija prisutnost vo makedonskite narodni prikazni doka`avme deka ima anti~ko-makedonski koreni.

Inaku, vo ovaa prikazna najizrazeno do{lo do izraz me{aweto na raznite vlijanija niz istorijata. Osven anti~ko-makedonskite elementi, zastapeni se i elementi od periodot na turskoto vladeewe vo Makedonija, kako i elementi od makedonskata hristijanska kultura. Taka, ovde K'smetlijata se `eni za carskata }erka, a za ~lenovite na pridru`bata za nejziniot tatko (carot) zastapeni se isklu~ivo turski determinirawa (e}imi i sl.). Na krajot, vo ova anti~ko-turska me{avina se vme{uva i popot, koj go vr{i ven~aweto na K'smetlijata so carevata }erka, {to zna~i deka taa em bila "muslimanka" (sudej}i spored turskite determinirawa na pridru`bata na nejziniot tatko - carot), em bila "hristijanka"(sudej}i spored toa {to tatko & i organiziral ven~avka so pomo{ na pop).

Vakvoto me{awe na elementi od razli~ni vremiwa vo ista prikazna e sosema normalna pojava, koja trae i denes. Imam zabele`ano deka i denes babite ili dedovcite koga im raska`uvaat na svoite vnuci narodni prikazni samoinicijativno vmetnuvaat vo niv termini od sovremeniot `ivot, so cel decata podobro da gi razberat. Taka, na primer, ako na dene{nite deca, za vreme na raska`uvaweto na nekoja stara prikazna, im se spomnat turskite gro{ovi, decata toa nema da go razberat. Tie odvaj dali gi poznavaat i denarite, a kamo li damne{nite turski gro{ovi. Zatoa, za da ne se predizvikuva nepotrebna zbunetost kaj decata, dene{nite usni raska`uva~i ~estopati samoinicijativno, gro{ovite od prikaznata gi zamenuvaat so sovremenite denari, a taka e i so drugi arhai~ni segmenti (imiwa na gradovi, lokaliteti i drugo). Istoto se slu~uva i vo obrednite pesni. Vo tekstovite na koledarskite pesni vo [tip, u{te od poodamna gro{ovite se zamenija so dinar~iwa, a sega ve}e i so denar~iwa. Sekako deka ova e najgolemiot dokaz deka folklorot e "`iva" materija, koja i natamu trpi razni modifikacii kako {to te~e vremeto, odnosno i natamu intenzivno "`ivee".

Za slu~ajov {to go obrabotuvame, ova zna~i deka, ako vo nekoja makedonska prikazna za lavot ili za risot, se sretne i spomnuvaweto na nekoi turski determinirawa (gro{ovi, e}imi i sl.), toa voop{to ne mora da zna~i deka ovaa prikazna e nastanata za vreme na turskoto vladeewe so Makedonija. Toa {to ovaa prikazna e zapi{ana vo toj period (19. vek) mo`e da zna~i i deka samo stanuva zbor za dopolnitelno vmetnati elementi, povrzani so doti~noto sovremie, vo slu~ajov so turskoto vladeewe od 19. vek.

No, nekoj mo`ebi opravdano }e zabele`i deka vo Makedonija vladeele i rimskite, vizantiskite, bugarskite i srpskite carevi. Mo`ebi ovie prikazni poteknuvaat od vremiwata na nivnoto vladeewe. Odgovorot na ovaa zabele{ka bi glasel deka edinstveno vo anti~ka Makedonija, filosofite i navistina bile vo najbliskata pridru`ba na carevite, {to ne bilo slu~aj so bugarskite, srpskite, pa i so vizantiskite carevi, koi vladeele so na{ata zemja. [to se odnesuva do rimskite carevi, to~no e deka i tie imale filosofi vo svojata pobliska pridru`ba, no vo vremeto koga tie vladeele vo Makedonija, anti~kite Makedonci postoele kako etni~ka celina, isto onakva kakva {to bila i vo vremeto na slavnata i slobodna anti~ka Makedonija. Zna~i, duri i da pretpostavime deka ovie prikazni imaat poteklo od vremeto na rimskata okupacija na Makedonija, pak anti~kite Makedonci se tie koi niv gi sozdale, bidej}i tokmu tie toga{ `iveele vo Makedonija kako kompaktna etni~ka celina.

Sekako deka podocna i ovie prikazni, niz vekovite, do`ivuvale razni vlijanija, kako {to e na primer ufrluvaweto na turskiot zbor e}im vo ednata od niv i sl., no, ako ni{to drugo, barem likot na filosofot vo niv (a sekako i likot na carot) ostanale kako elementi u{te od anti~kite vremiwa.

"Spored predanieto na Justin, Karan otkoga sobral vojska i do{ol vo Makedonija, vrvej}i zad edno stado kozi, so pomo{ na do`dot i maglata uspeal nezabele`ano da vleze vo eden grad. Izgleda otkako go zavzel gradot, toj se setil na pretska`uvaweto i tuka go postavil svojot prestol. Gradot go narekol Ajgai. Ottoga{ vo site vojni~ki pohodi pred edinicite nastapuvale kozi, a Karan otkako gi izgonil neprijatelskite knezovi, gi obedinil plemiwata i go osnoval makedonskoto kralstvo."

Bra}ata Miladinovci, vo svojot Zbornik (str. 503), vo poglavieto "Predanija" za nastanokot za gradot Voden, go zapi{ale slednovo predanie:

"VODEN. Voden, grad kade se zakopveha makedonskite carevi, okrepen od prirodata, veqat ~e vo vreme od nekoja vojna be{e se prezel od neprijatelite, posle dalgo opkolisvawe, so pomo{~a od kozite, koi im pokazaha skri{no pat~e, po koe tie obiknoveno se ka~veha i po koe neprijatelite vlezoha v kreposta. "

Frapantnata identi~nost pome|u raskazot na Justin i ova predanie, zapi{ano vo sredinata na 19. vek, nema potreba od nikakov komentar. Se nadevam deka nekomu nema da mu tekne da se obide da ja "objasni" ovaa podudarnost so "tvrdewe" deka na{ite nepismeni babi od sredinata na 19 vek go poznavale deloto na Justin, pa otkako ubavo go prostudirale istoto, im teknalo da go sozdadat ova predanie. Vakviot komentar navistina bi bil krajno neseriozen, no drug i nema, osven onoj deka ova predanie u{te od anti~kite vremiwa se zadr`alo do dene{nive generacii Makedonci kako direktno kulturno nasledstvo od na{ite anti~ki predci. Inaku, kolku {to znam, Justin i denes ne e preveden kaj nas, a kamoli vo vremeto na mra~nite turski vilaeti na Balkanot vo sredinata na 19 vek.

[to se odnesuva do kozite, se znae deka niv gi ima i na anti~ko-makedonskite pari, kako {to se, na primer: reversot na tetradrahmite na Aleksandar Prvi ([eldarov-Lil~i}, str. 117-118), reversot na edna bronzena moneta na Filip Petti ([eldarov-Lil~i}, cit. delo, str. 172) i drugi. Nivnata pojava na makedonskite pari e mo{ne silna indicija za pretpostavkata deka raskazot od Justin i navistina se slu~il.