Vi ougan taj jege torei! Vo ovoj ogan zloto na pravot neka zamine!

Vo edno od drevnomakedonskite predanija za takanare~enite crtici i reski se veli deka toa bilo delo na najgolemiot ili vo kraen slu~aj eden od najgolemite poeti na makedonskata mitolo{ka imperija so tron na Gorata Olimp - Orfej. Taa imperija se prostirala na tri kontinenti, Evropskiot, Aziskiot i Afrikanskiot.

Venetskiot predlog ve odgovara na makedonskiot v. Stanuva zbor za predlog {to prati pade`. Toj, pak e identi~en so polskiot predlog we. Imenkata ver etimolo{ki odgovara na makedonskata veruvawe, doverba, verba. Venetskata imenka gone (u gone) - g-` zna~i kaj `enata, t.e. stanuva zbor za lokativna forma (lokativen pade`). Pridavkata gor {to zna~i na sovremenomakedonski gore istapuva i kako prilog za mesto. Imenkata dan istapuva kako danok, dava~ka, davawe {to zna~i kako imenka i glagolska imenka. Imenkata dar odgovara na makedonskata imenka poklon i podarok. Ovaa drevnomakedonska imenka ja sretnuvame, deneska, skoro vo site slovenski jazici. Venetskiot svrznik e odgovara na makedonskiot i. A pak venetskata ~asti~ka a istovremeno e i so zna~eweto ej! e identi~na na makedonskata ej!

Imenkata `ar odgovara na makedonskata spuza i `ar. Imenkata `ira odgovara na makedonskata `rtva i na glagolskata imenka `rtvuvawe, i glagolot `rtvuvam. Imenkata `ira odgovara na makedonskata jade (`dere, koja vo ruskiot jazik e za~uvana vo drevnomakedonskata forma `rat') Drevnomakedonskata pridavka zaul odgovara na sovremenomakedonskata lo{ (no da sporedime so zol i polskiot zbor zli). Drevnomakedonskata zamenka zemelin odgovara na sovremenata pridavka zemjen (od zemja). Glagolot zdeili odgovara na sovremenomakedonskiot zaraboti. Da go sporedime so ruskoto sdelaj. Drevnomakedonskata zamenka ih i nih mo`e da se sporedi so ruskata ih i ihni. Drevnomakedonskoto ime - (ve ime) odgovara na sovremenomakedonskiot sostav vo imeto. A pak imenkata istnaj odgovara na sovremenomakedonskata vistinitost, vistina, identi~nost, koja ja sretnuvame i kako vozmo`na genitivna forma. Drevnomakedonskiot glagol jaj odgovara na sovremenomakedonskiot javaj, odi, trgaj, no ka~en na kow, kola ili sli~no. Drevnomakedonskata partikula za sporedba jako odgovara na sovremenomakedonskata kako (na kakov na~in). Imenkata jarej odgovara na makedonskata zdrav, junak. Tuka mo`eme da ja sporedime so za~uvanata imenka jare. No, mo`eme da sporedime so polskata pogovorka Stary ale jary! (star no zdrav). Imenkata kad odgovara na sovremenomakedonskata kada, krbqa, kaca. Glagolot keni odgovara na sovremenomakedonskiot zbor zavr{uvaj. Tuka mo`eme da sporedime so ruskiot kon~aj. Glagolot kolja odgovara na sovremenomakedonskiot kolewe, (sporedete so ruskiot kolot').

Glagolot koljaj ima zna~ewe vo sovremenomakedonskiot vozi (cepi so vozewe). Tuka treba da sporedime pak so ruskiot na kolesah, t.e. na trkala. Drevnomakedonskata imenka ks (kos) na sovremenomakedonskiot odgovara par~e no i so glagolot kasni. Da sporedime so ruskiot zbor kusok. Venetskiot infinitiv moqti odgovara na sovremenomakeodnskiot supinum da moli{, a sporedeno so ruskiot infinitiv molit', za~uvan skoro identi~en. Drevnomakedonskiot glagol nos odgovara na sovremeniot nosi i vozmo`en infinitiv koj vo ruskiot jazik glasi nesti a vo polskiot nosic. Imenkata nodi odgovara na sovremenomakedonskiot prinuduvawe, nevolja. Drevnata imenka niz e ramna na sovremenomakedonskata niza, nizalka a isto taka i niz.

Drevnata pridavka pozedi ozna~uva vo sovremenomakedonskiot jazik pozadi (zad ne{to). Predlogot pri e za~uvan vo istata drevnomakedonska forma kaj site Sloveni. Drevnata imenka rad vo sovremenomakedonskiot jazik se so~uvala kako radost (no vo ruskiot za~uvana e formata rad. Drevnata imenka raj e isto taka za~uvana kaj site Sloveni. Glagolskata imenka rijoj ozna~uva rikawe, razlegawe, raznesuvawe na glas. Glagolot rva na sovremenotomakedonski jazik zna~i korni, otkornuva, (da sporedime so polskiot infinitiv za~uvan vo istata forma rwac).

Povratnata ~astica s (se) za~uvana e vo sovremenomakedonskiot jazik vo svojata iskonska forma. Vo ruskiot preminala vo sja i toa postpozitivna. Slu~ajot so povratnata ~astica si e identi~na vo sovremenomakedonskiot jazik. Drevnata glagolska imenka sinatei odgovara na sovremenomakedonskata sjajnost, bleksavost, no i na makedonskata pridavka rajska. Drevniot prilog za mesto t odgovara na sovremenomakedonskiot tuka, ovde. Ovoj predlog e za~uvan i so sovremenoruskiot jazik tut a vo polskiot titaj. Drevnata zamenka ta odgovara na sovremenomakedonskata taa, dodeka drevnata taj odgovara na sovremenata toj i toa. A, pak drevnata tej odgovara na sovremenomakedonskata taa (od tej - za taa). Drevnata imenka Tergeste na sovremenomakedonski zna~i pazari{te. Tuka treba da go navedeme i toponimot Tergeste (Trst). Zamenkata ti e za~uvana kaj site Sloveni. Drevniot glagol tikoaji odgovara na sovremenomakedonskiot tkae (na razboj). Imenkata tinai na sovremenomakedonskiot odgovara zborot senka ( da sporedime so ruskiot ten' i polskiot cien). Drevniot predlog u odgovara na makedonskiot v. Ovoj predlog e za~uvan skoro vo site slovenski jazici vo svojata iskonska forma. Drevniot glagol uderaj odgovara na sovremenomakedonskiot udaraj, udri, bij, tepaj. I tuka treba da podvle~eme deka ovoj glagol e za~uvan i vo site ostanati slovenski jazici. Drevniot glagol usedi odgovara na sovremenomakedonskiot sedi (si). Isto taka za~uvan e i vo site drugi slovenski jazici no na svoj na~in modificiran. Drevniot zapoveden na~in haji odgovara na sovremenomakedonskiot po~ivaj, miruvaj. Drevniot svrznik hator odgovara na sovremenomakedonskiot koj{to. No, zatoa vo ruskiot zvu~i katorij. Imenkata vo mno`ina hosti odgovara na sovremenomakedonskiot gosti, kako i modificirano, se razbira, vo site ostanati slovenski jazici.

(Prodol`uva)