Lavot go sre}avame vo golem broj makedonski narodni tvorbi (posebno vo prikaznite za `ivotni i vo basnite). Nekoi na{i folkloristi imaat pi{uvano za pojavata na lavot vo makedonskiot folklor, no nikoj dosega nema napraveno obid da dade odgovor na pra{aweto: od kade e lavot tolku prisuten vo makedonskite narodni prikazni, koga znaeme deka ova `ivotno ne `ivee vo Makedonija? Sosema e jasno deka vo folklorot na eden narod se sre}avaat isklu~ivo onie `ivotni, koi `iveat (ili `iveele) vo tatkovinata na toj narod.

Taka, na primer, vo indiskite prikazni za `ivotni i basni, naj~esti `ivotni (pokraj onie {to `iveat vo celiot svet) se: le{inarot, zmiskiot car, majmunot, papagalot, tigarot, slonot i drugi. Vo burmanskite, ~esto se sre}avaat: krokodilot, slonot, tigarot, majmunot i kondorot. Vo korejskite naj~esto `ivotno e tigarot. Vo japonskite se sre}ava majmunot, pa duri i meduzata. Vo prikaznite za `ivotni i basni na severnoamerikanskite Indijanci, naj~esto zastapeni `ivotni se: belata sova, yve~arkata, panterot, kunata, kolibrito, crnata me~ka, bizonot, kojotot i drugi (spored: pove}etomnata edicija na prikazni od razni narodi, Belgrad 1961-1963 g.).

Vo makedonskite narodni prikazni za `ivotni i basni, naj~esto se sre}avaat: me~kata, volkot, lavot, lisicata, zajakot, magareto i drugi `ivotni koi `iveat vo Makedonija. No, za razlika od niv, ne postoi nitu edna makedonska narodna prikazna vo koja se spomenuvaat, na primer: polarnata me~ka, pingvinot, ju`noamerikanskata lama, avstraliskiot kengur, site vidovi majmuni, indiskata kobra itn.

Pa, od kade toga{ lavot vo makedonskite narodni prikazni? Dokolku pojavata na lavot vremenski ja locirame isklu~ivo na t.n. "slovenski period" se postavuva pra{aweto: komu od na{ite sredovekovni predci (koi re~isi nemale nikakov dopir so lavot), mu teknalo da sozdava prikazni za `ivotno {to mnozinstvoto od na{iot toga{en narod go nemale videno nikoga{ vo `ivotot? Odgovorot na ova pra{awe mislam deka ne mora da bide taka slo`en. Imeno, malku e poznato deka lavovite sepak `iveele vo Makedonija, no toa bilo vo vremeto na anti~ka Makedonija (a sekako i pred toa). Potvrda za ova imame kaj Herodot, koj sosema jasno pi{uva deka vo Makedonija vo anti~ko vreme `iveele lavovi. Istori~arot X. Elis, pi{uvaj}i za zna~eweto na lovot na dive~ vo anti~ko-makedonskata ekonomija, go spomenuva ova svedo{tvo na Herodot. Pritoa ~itame:

"Dive~ (vo Makedonija, z. m.) imalo vo izobilstvo. Herodot spomnuva eleni, divi sviwi, divi kozi i me~ki, kako i leopardi, risovi, lavovi i panteri. Ne e neprirodno toa {to lovot bil zna~ajna granka na makedonskata ekonomija i za nejzinata mladina va`na ve{tina vo zdobivaweto so ma{kost."

Zna~i, eve go odgovorot na pra{aweto od kade tolkavata prisutnost na lavot vo makedonskite narodni prikazni. Lavovite i navistina `iveele vo na{ata tatkovina, no toa bilo vo vremeto na anti~ka Makedonija.

Indirekten dokaz deka lavovi `iveele vo Makedonija imame i kaj Plutarh. Plutarh (glava 2, cit. delo) go opi{uva sonot na Filip Vtori {to go imal nekolku denovi pred da se rodi negoviot slaven sin Aleksandar. Ovde ~itame:

"Izvesno vreme po svadbata i Filip se videl na son sebesi kako vtisnuva pe~at na utrobata od `ena si, a na toj pe~at, mu se storilo deka bil vtisnat lik na lav. Eden likiski prorok mu rekol deka toa zna~i oti }e dobie sin koj }e ima lavovska mo}."

Sekako deka Filip znael {to e toa lav, za da mo`el da go sonuva istiot. A, toa go znael tokmu poradi toa {to lavot toga{ bil mo{ne prisutno divo `ivotno vo Makedonija. Gledano od sega{en aspekt, nam denes ni izgleda te{ko sfatliva sostojbata so nepoznavaweto na florata i faunata od strana na pripadnicite na anti~kiot svet. Denes, preku sredstvata za masovna komunikacija sekoj vo svojot dom mo`e da se zapoznae so celokupnata flora i fauna na celiot svet, no vo minatoto voop{to ne bilo taka. Toga{ lu|eto ja poznavale isklu~ivo onaa flora i fauna, koja bila prisutna samo vo nivnoto podnebje. Sekoe novo soznanie bilo primano kako golema senzacija. Taka, na primer mo{ne interesen e slu~ajot koga Makedoncite na ~elo so Aleksandar Makedonski prestojuvale vo Indija. Otkako steknale sojuznici me|u Indijcite, Makedoncite napravile ekspedicija, koja so brodovi se upatila po te~enieto na rekata Ind, s# do Indiskiot Okean. Pritoa e opi{ana nivnata prva sredba so kitovite. Koga go videle prviot kit, Makedoncite mnogu se ispla{ile, no Indijcite ostanale ramnodu{ni i im objasnile na Makedoncite deka toa e samo obi~no morsko `ivotno. Ova go spomnav za da sfatime deka nitu eden `itel na antikata ne mo`el da gi spomenuva, da gi opi{uva (a sekako ni da gi sonuva) onie `ivotni koi nikoga{ vo `ivotot gi nemal videno. Zna~i, sredbata so `ivotni koi ne `iveele vo Makedonija mo`ela da se ostvari samo preku patuvawa vo dale~nite zemji. A, bidej}i patuvawata toga{ bile retki i isklu~itelno bavni i slo`eni, Makedoncite (no i drugite anti~ki narodi) imale mnogu retki priliki da se sre}avaat so drugi `ivotni. Ova zna~i deka tie mo`ele da gi opi{uvaat (a i da gi sonuvaat) prete`no onie `ivotni koi `iveele vo Makedonija. Tokmu takov bil i slu~ajot so sonot na Filip Vtori.

Inaku, lavot go ima i na pogolem broj anti~ko-makedonski moneti i toa pretstaven vo forma na: glava na lav, lav so otvorena ~elust, lav vo skok, lav vo anfas, lav vo profil, ko`a od lav i drugi, i toa u{te od vremeto na Aleksandar Prvi (498-452) pa navamu.

"Na po~etokot na poznatiot istoriski period lavovite ja naseluvale isto~na Evropa, na sever Romanija, a mo`ebi i Italija...Tie denes se retki ili sosema istrebeni vo severna Afrika, a is~eznaa i od Evropa."

Zna~i tokmu prisutnosta na lavot vo anti~ka Makedonija go inspirirala anti~ko-makedonskiot naroden tvorec da go ovekove~i preku prikazni. Ovie prikazni podocna se prenesuvale od koleno na koleno i stignale s# do dene{nive generacii, iako lavovite odamna gi nema vo Makedonija. Se razbira deka za vreme na slo`eniot proces na usno prenesuvawe na ovie tvorbi niz generaciite, apsorbirani se i odredeni izmeni vo soglasnost so "vremenskite stanici" na ova usno "patuvawe". Taka, na primer, vo nekoi prikazni lavot so tekot na vremeto go primil turskoto ime "arslan" i sli~no, no vo su{tina lavot ostanal do denes vo makedonskata narodna prikazna.

Nema osnova eventualnoto tolkuvawe deka lavot sme go "pozajmile" od folklorot na drugite narodi, za{to vo toj slu~aj se postavuva pra{aweto: zo{to nema makedonski narodni prikazni i basni za iljadnici drugi `ivotinski vidovi, koi ne `iveat vo Makedonija? Dokolku na{iot naroden tvorec "pozajmuval" `ivotni od podnebjata na tu|ite narodi, zo{to toga{ nema makedonski narodni prikazni ili basni i za kengurot, za `irafata ili za anakondata?

Poznatiot makedonski prou~uva~ na makedonskite prikazni za `ivotni i basni d-r Tome Sazdov, vo svojata kniga "Pregled na makedonskata narodna proza" (Kultura, Skopje, 1981) na stranica 33 e deciden vo tvrdeweto deka vo makedonskite narodni prikazni (konkretno vo basnite) se sre}avaat isklu~ivo onie `ivotni koi `iveat vo Makedonija. Ovde ~itame:

"Vo makedonskite narodni prikazni za `ivotni i basni kako junaci naj~esto se javuvaat: lisicata, me~kata, volkot, zajakot, zmijata, pesot, arslanot (lavot, z.m.) i glu{ecot. Pokraj niv se zastapeni i: me~kata, jazovecot, magareto, petelot i vrap~eto, kako i likovite na drugite `ivotni i ptici."

Od gorenavedeniot spisok na `ivotni, koi se najzastapeni vo makedonskite narodni tvorbi, jasno gledame deka site navedeni `ivotni (osven lavot) i denes `iveat vo Makedonija. Pa, od kade toga{ i lavot vo ovoj spisok dokolku prikaznite za nego i navistina poteknuvaat od sredovekovniot t.n. "slovenski period"? Nema osnova da se pretpostavi deka lavot toga{ bil donesuvan vo Makedonija, bidej}i dobro znaeme deka toj e divo `ivotno, koe i denes mo`e da se vidi samo vo zoolo{kite gradini vo onie zemji, kade {to ne `ivee vo priroda. Zoolo{ki gradini vo Makedonija nemalo, {to zna~i deka mnozinstvoto od na{ite predci od srednovekovniot t.n. "slovenski period" ednostavno, nemale re~isi nikakva mo`nost ni da go vidat ova `ivotno, a kamoli da sozdavaat narodni tvorbi za nego. Pa sepak, lavot e edno od najprisutnite `ivotni vo na{ite narodni prikazni. Poa|aj}i od faktot {to lavot `iveel vo vremeto na anti~ka Makedonija, ni ostanuva edinstveno tolkuvaweto deka prikaznite za lavot imaat direktno poteklo od folklorot na anti~kite Makedonci, bidej}i tokmu tie `iveele zaedno so lavovite vo na{ata zemja. Bez razlika na modifikaciite, {to nastanale niz vekovite, kako rezultat na nivnoto usno prenesuvawe, nema somnenie deka ovie prikazni vo osnova se sozdadeni tokmu od anti~kite Makedonci.

Mo`ebi najstara makedonska prikazna za lavot e onaa za lavot i glu{ecot zapi{ana od Kuzman [apkarev (br. 140). Vo nea, kako {to e poznato, lavot fatil glu{ec i sakal da go izede. Glu{ecot po~nal da go moli da ne go jade, oti mo`ebi eden den }e mu se najde na pomo{. Lavot se nasmeal, no sepak go pu{til. Po izvesno vreme lavot bil faten vo mre`a, od kade ne mo`el da se oslobodi. Toga{ do{ol glu{ecot, ja izgrizal mre`ata i go oslobodil lavot. Taka mu se oddol`il za toa {to ne go izel. D-r Tome Sazdov pi{uva deka varijanta na ovaa prikazna bila zapi{ana na papirus u{te vo stariot Egipet, pa mo`no e anti~kite Makedonci da go primile ovoj motiv vo vremeto koga Egipet bil sostaven del od Makedonskata imperija. No, nema nikakvi dilemi deka ovaa prikazna do nas stignala od anti~kite Makedonci. Dokaz za ova e i mre`ata vo koja bil faten lavot. Imeno, vo anti~ka Makedonija krupniot i opasen dive~ glavno se lovel so mre`i. Dokaz za ova imame povtorno vo citiranata kniga na X. Elis. Opi{uvaj}i ja va`nosta za lovot na makedonskiot ~ovek, Elis go spomenuva i na~inot na koj se lovele krupnite yverki. Ovde ~itame:

"^ovekot, kolku i da bil od visok rod, dodeka ne uspeal da ja zastrela prvata diva sviwa bez pomo{ na mre`a, bil dol`en, kako {to se veli, da sedi na masa, namesto da se me{a so onie koi se doka`ale kako ma`i."

Ona {to ne interesira od ovoj izvadok e tokmu spomnuvaweto na mre`ata kako osnovno sredstvo za lov na opasnite yverki (divata sviwa, lavot i sl.) vo anti~ka Makedonija. Toa e tokmu onaa mre`a vo koja i lavot od prikaznata bil faten, pa pobaral pomo{ od glu{ecot. Mre`ata za lov, spomnata vo gorenavedenata basna, e u{te eden silen dokaz za nejzinoto anti~ko-makedonsko vremensko locirawe.

Nekolku prikazni za lavot ima zapi{ano i Marko Cepenkov, koj svojata zapi{uva~ka rabota ja zapo~nal nekade okolu 1856-1857 godina. Vo knigata: "Cepenkov - Svetot na prikaznite" (priredena od Kiril Penu{liski, Misla, Skopje, 1982 god.) gi sre}avame prikaznite vo koi lavot ima glavna uloga: "Arslanot, ma~orot i ma~or~eto", "Arslanot i ~oekot" i "Arslanot {to mu i prenese magariwata na drvaro preku reka".

No, lavot od anti~ka Makedonija ne se zadr`al samo vo dene{nite makedonski prikazni. Ovde sekako e i heraldikata. Lavot go ima na makedonskite grbovi u{te od 16. vek, a istiot podocna se zadr`al i kako simbol na makedonskite osloboditelni dvi`ewa. Lavot bil prisuten na znamiwata na Razlove~koto i na Ilindenskoto vostanie, pa duri go imalo kako simbol i vo NOB. Lavot e prika`an i na mnogu ornamenti vo na{ite crkvi i drugi objekti (ku}i i sl.), {to mislam deka e dovolno poznato (i prisutno) vo na{ata javnost.