Stanuva zbor za najnovite natpisi vo Egejska Makedonija. Taa drevno makedonska pismenost odgrebana od dlabo~inite i nedrata na na{ata drevna tatkovina, mo`e da se ka`e i ne e tolku drevna, vo sporedba so najnovite de{ifrirani natpisi od Vardarskiot del na Makedonija, a objaveni od arh. Vasil Iqov vo 5, 6, 7 i 8 broj na spisanieto za kultura na prostorot... izdavan od Sojuzot na arhitektite na Makedonija.

Ako dosega raspolagame so drevnomakedonskata fonetska pismenost, stara 11 iljadi godini, so koja e informirana svetskata nau~na javnost preku Internet, ako zad nas imame 3000 drevnomakedonski zborovi, ne samo tolkovo objasneti tuku i etimolo{ki, ako ve}e uspeavme da ja objavime i tetralogijata Makedonija 4 iljadi godini civilizacija, istorija, kultura i pismenost, vo koja so pomo{ta na germanskite lingvisti, italijanskite venetelozi i armija zapadni i isto~ni homerolozi, onomatopeisti, toponemi~ari i drugi paleolingvisti. Vreme e da zborneme otvoreno i na po{irokite makedonski ~itateli vo zemjata i dijasporata da im poso~iome deka najstarata pismena civilizacija vo Evropa i po{iroko e tokmu taa {to ja otkrivame od desetina godini navamu na ovie na{i, iskonski, rodeni makedonski prostori.

Drevnata makedonistika, odnosno venetelogijata kako jazi~na disciplina, "skromno", no so sigurni ~ekori si go otvora patot vo redovite na starite i "mrtvi" jazici, kako {to e primerot so starogr~kiot i latinskiot vo Evropa. Tuka vedna{ da podvle~eme deka drevnohelenskiot jazik nema iskonski koreni i zatoa sovremeniot gr~ki literaturen jazik, kako i drevniot, baziran e so 60-70 procenti vrz osnova na zborovite nasledeni od vindskite plemiwa i zatoa vo nivnite etimolo{ki leksikoni, kakov {to e primerot so leksikonot na N. P. Andioti, profesor na solunskiot Univerzitet, nivnite "glosi" (zborovi) gi ozna~uva so kratenkata arh. (arhai~ni). Ova zna~i deka starogr~kiot i novogr~kiot jazik imaat ve{ta~ka konstrukcija ili so drugi zborovi da go nare~eme najstar ili dreven esperanto. Osnovata na toj jazik po celi dva i polovina mileniumi reformi, go napravi tolku razli~en taka {to ako napravime edna sporedba so drevnomakedonskiot jazik i odnosot na sovremeniot makedonski literaturen jazik e mnogu poblizok i porazbirliv so onoj na starite Grci i sovremenogr~kiot, a takov e slu~ajot i so latinskiot i sovremenite romanski jazici.

So drevnomakedonskiot pismen jazik, kako najstar do deneska se slu`ea Antite, Vindite, Fenikijcite, Venetite i site drugi narodi {to `iveeja na Balkanot i vo Evropa od rodot, se razbira, na Vindite, a tie se sinonim na Slovenite. So drugi zborovi, razlikite me|u ovie stari jazici mo`eme da gi sporedime so razlikite na dene{nite slovenski jazici. Primer sovremenomakedonskiot so polskiot, ruskiot ili beloruskiot, bugarskiot, srpskiot ili ukrainskiot.

Latincite svoeto pismo go nasledile od Etrurcite i Venetite. Ottuka site nivni zborovi koi etimolo{ki se smetaat za pozajmeni od gr~kiot, vsu{nost se nasledeni od drevnomakedonskata pismenost, koja, zasega e stara 11 mileniumi. Isto taka, ne e slu~ajno sovpa|aweto i na latinskiot {rift so takanre~enite drevnomakedonski crtici i reski.

Nesomneno deka venetelogijata e na ist stepen na zainteresiranost so etruskologijata i drevnata makedonistika. Vsu{nost ovie tri drevni jazici od lingvisti~ki aspekt mo`at da se smetaat za sinonimi. Kako {to e poznato, poslednovo pismo be{e de{ifrirano so pomo{ na ve}e de{ifriranoto pismo na Venetite. Ovoj arhai~en narod `iveel prvo na nekoga{nite tereni na starata Fenikija (prvoto ime na Venetite, inaku tie kaj Homer vo Ilijada istapuvaat kako Enei i Dardanci). Kaj starogr~kite i latinskite istori~ari istapuvaat u{te kako Venedi, Vendi, Vendoti, Vandali i drugi.

Spored Herodot starite Grci svoeto pismo go pozajmile od Fenikijcite, zna~i od jugoisto~nite Veneti, ili onie Enei {to `iveele vo severna Mala Azija. Od niv do deneska ima za~uvano toponimija kako na primer:Tabor, Suez, Golan, Dardaneli i dr. Vo Grcija i nejzinite ostrovi isto taka e za~uvana celata toponimija. Eve nekolku najkaraterni venetski toponimi: Ostrov Karpatos, Ostrov Rodos, Lakka - Lakion, Langada, Langonikos, Longos, Akra, Rodja, Stratoniki, Stratones, Stratonision, Stratis, Ostrov Aj-Stratis i bezbroj drugi, re~isi bez isklu~ok drevno fenikijski, venetski, antski, ili podvle~eno drevno makedonski.

Toponimijata pretstavuva indikator od prv red koj zboruva za avtenti~nosta na Venetite so svojata iskonska civilizacija i jazi~na kultura. Pred da po~neme so mnogubrojnite toponimski edinici, prvo da ja zapoznaeme azbukata na drevnite Makedonci, odnosno na Venetite.

Na ovaa drevnomakedonska ili venetska azbuka otkrieni se nad 160 nadgrobni plo~i i drugi spomenici (grniwa, }upovi, pehari, bronzeni tabli, keramika i drugo). Sega da ja prodol`ime "ekskurzijata" niz venetskata toponimija na Balkanot i {irum Evropskiot kontinent: Akarnanija (vo Grcija) i Karnija, Karniola (vo Italija), Krain (vo Germanija), Krawska (vo Slovenija), Ternovo na Britanskite Ostrovi, Tirnovo vo Tesalija, T'rnovo vo Bugarija, Trnaa vo Albanija, Trnovo vo Makedonija.

Imenkata bog (vo nominativ) ja sretnuvame kaj Venetite i vo forma na genetiv - boga (sporedete so staromakedonskiot Bog - Boga).

Imenkata bilja na makednski odgovara na zborot vistina. Tuka morame vedna{ da ja sporedime so srpskata imenka ozbiqno - zbiqa. Venetskata imenka brigdi ja sretnuvame vo re~enicata kako i glagolot brigdinaj {to zna~i na makedonski da se sekira{ - sekiraj se. Ovoj zbor e najblizok do srpskiot briga. Imenkata cariko odgovara na makedonskata ~ar (~arawe, o~aruvawe) {to ja sretnuvame skoro vo site slovenski jazici, se razbira modificirana i so podrugi formi, pa i razni srodni sodr`ini (~ar, ~aroxejstvo, o~arujonci, o~erovatel'n'j) itn.