Vo Zbornikot od [apkarev (Sofija, 1891) se nao|a predanie, koe glasi: "Aleksandar Veliki ja izumil vojnata." Vo nego se veli:

"Prostiot narod ka`uva i veruva deka vojnite najprvo bile pronajdeni od Aleksandar Veliki Makedonski. Koga toj {etal po more, odej}i vo nekoj drug nepoznat svet, za da najde i nacrpi besmrtna voda, za da se napie, ta da ne umira nikoga{, koga videl vo moreto ribite da se bijat pome|u sebesi kako vo vojna, namislil i toj da go napravi istoto, pa koga do{ol vo svoeto carstvo, prv ja izumil vojnata na ovoj svet."

Ovde sakam da spomnam deka vo makedonskiot folklor ne postoi nitu edna tvorba vo koja koj i da bilo srpski, gr~ki ili bugarski car ili han e opean kako "na{ car", kako {to e slu~ajot so Aleksandar Makedonski. Odime ponatamu.

Nekolku predanija za Aleksandar Makedonski ima i vo Institutot za folklor (m.l.1755), raska`ani od Stanimir Vi{inski vo 1971 godina, roden vo s. Misimer (Vodensko) vo 1885 godina. Vo edno od niv Aleksandar Makedonski se bori protiv turskiot sultan Murat. Ovde se pojavuva i `ena mu na Aleksandar, Sultana, koja prifa}a da bide `ena na Murat, no pod uslov makedonskiot narod da ne se zema vo vojska, za{to e sirak, bidej}i tatko mu zaginal. (Podetalno kaj L. Slaveska, cit. delo, str. 36).

Zna~i i ovde na{iot narod si go smeta Aleksandar Makedonski za svoj etni~ki predok i za{titnik.

Vo drugo predanie raska`ano od Loza Kam~evska od Prilep (L. Slaveska, cit. delo, str. 37), Aleksandar Makedonski go pobedil Darie so toa {to se oblo`il so Darie koj }e izede pove}e od makedonskite luti piperki. Darie ne mo`el da izede tolku kolku {to izel Aleksandar i zatoa moral da go predade svoeto carstvo.

Predanie vo koe se spomenuva Aleksandar Makedonski zapi{al i Marko Celenkov (d-r Kiril Penu{liski, cit. delo, str. 100). Vo predanieto za stariot grad Gradi{te Cepenkov zapi{al:

"Za toj rasipan grad se prika`ua, oti prajen od Aleksandra, caro Ma}edonc}i. Pri se {to vrvi Crna niz Gradi{teto, koa bil zdrav grado imalo edno jako kale i za vo kaleto voda imalo doneseno od baegi daleku."

Ponatamu Cepenkov ja raska`uva legendarnata istorija na ovoj star grad, s# do negovoto osvojuvawe od Turcite.

Postoi edno mnogu interesno predanie, vo koe t.n. "Makedonski Sloveni" se poistovetuvaat so anti~kite Makedonci. Konkretno stanuva zbor za poistovetuvawe na t.n. makedono-slovensko pleme Ezerci so anti~ko-makedonskoto pleme Desareti. Ova predanie go zapi{al Kuzman [apkarev i istoto glasi:

"Vo staro vreme seta krajezerska mesnost bila isposeana s# so sela i gradovi, vo koi `iveele takanare~enite Ezerci, ime zemeno od ezeroto, koe gr~kite istori~ari, me|utoa go prevrtele vo Desariti. I sega vo Ohrid se nao|aat kamewa so natpisi od tie Ezerci ili Desariti."

Vo Zbornikot na bra}ata Miladinovci vo poglavjeto "Predanija" kako prvo po red stoi zapi{ano predanieto za Aleksandar Makedonski. Istoto e nasloveno "Car Aleksandar" i glasi:

"Car Aleksandar saka{e da hodit da zemit besmrtna voda. No koj ode{e, nikoj ne se vra{~a{e nazad; za{~o duri da stignit nekoj do nea, treba{e da patuvat tri dni se vo no{na temnina, vo koja qugeto se zaskitveha i ne mo`eha da se vratat na bel den. Car Aleksandar zede so sebe si kobili i `drebina. Vo temninata vrza kobila; i v rastojawe {~o mo`it da se ~uet glasot, vrza `drebe; potamo kobila, posle `drebe, i taka podaleku duri stigna do besmrtnata voda, koja stoe{e me|u dve planini, koi se otvoraha i zatvoraha. Toj so golema brzina nacrpi edno {i{e i po glasovite od kobilite i `drebinata, koi r`eha, nahodva{e patot i taka se vrati na bel den. [i{eto ostavi na prozorecot za da se napie utrinata vo nedeqa; i nara~a na sestra mu da vardit, da ne nekako isturit besmrtnata voda. Sestra mu metee{~em ne dogleda i skr{i {i{eto. Car Aleksandar koga ~u tova, stra{no se naquti, a sestra mu, izbegvee{~em qutinata negova, se frli v more i se prestori delfin, koj, koga ~uet Aleksandrovoto ime, se kriet vo morskite globini."

Blagodarenie na g-din Qube Panov (r. 1938) od Veles, objavuvame u{te edna varijanta na ova predanie. Ova predanie g-din Panov go zapomnil od svojata majka Vaska Jolevska Panova (1913-1980), rodena vo Bitola, a ma`ena vo Vele{ko. Istoto go prenesuvame vo celost:

"Gospod sozdal lu|e so razli~na boja na ko`ata. Ova Gospod go napravil pred Potopot. Na belcite Gospod im go pratil svojot sin, {to se vikal Makedon i site belci otprvin se vikale Makedonci. Podocna najpoznat car na Makedoncite bil Aleksandar Makedonski. Toj edna{ prona{ol besmrtna voda i ja dal na sestra si da ja ~uva i da vnimava da ne se isturi. No, taa kri{um se napila i vodata se isturila. Pla{ej}i se od lutinata na brata si se frlila vo Egejskoto More. No, bidej}i ne mo`ela da umre, naedna{ se prestorila vo polovina riba, polovina devojka. Do den denes koga parabrodite minuvaat ottamu, pla{ej}i se da ne gi prevrti, lu|eto od parabrodite na set glas vikaat: "@iv e Aleksandar!". Taka ja pla{at sestra mu na Aleksandar i taa bega od niv, a parabrodite bezbedno zaminuvaat."

Francuskiot slavist Andre Mazon vo svojot Zbornik "Slavjanski prikazni od jugozapadna Makedonija" (Pariz, 1923) objavil predanie, raska`ano od dedo Jovan od selo Nevoljani (Kostursko)vo koe ima fantasti~en spoj pome|u Aleksanadar Makedonski, Krali Marko i Jankula, koi uspeale da nalejat `iva voda, koja gi pravela lu|eto besmrtni. Jankula i Krali Marko se napile i tie do denes se `ivi, a Aleksandar ne uspeal, zatoa {to sestrite mu ja ispile negovata, pa poradi toa umrel (\or|i Radule "Makedonija - apologija na Makedonizmot", Sofija, 1998).

Vo ova predanie, kako i vo prethodnite dve, vo koi se spomenuvaat sestrite na Aleksandar, vidovme deka tie se staveni vo negativna uloga (tie mu ja pijat,t.e. isturaat `ivata voda). Istoriskite podatoci zboruvaat deka Aleksandar Makedonski imal samo edna rodena sestra i u{te dve ili tri polu-sestri (od ist tatko, a od razli~ni majki). Ne postojat podatoci deka koja i da bilo od negovite (polu)sestri mu napravila kakvo bilo zlo, no ne bilo taka i so preostanatite vladeteli i nivni rodnini od kralskiot dvor vo anti~ka Makedonija. Ova se odnesuva za re~isi celata istorija na ovaa na{a dr`ava. Me|usebnite ubistva na bliski rodnini, klevetewata, podmetnuvawata i intrigite so cel da se dojde ili ostane na vlast bile sostaven del vo `ivotot na vladea~kite krugovi na anti~ka Makedonija, koi sekako deka frlaat senka vrz sjajot i slavata na ovaa dr`ava. Mo`ebi poradi toa, kako dale~en odblesok na ovie me|urodninski intrigi i podmetnuvawa, ostanal ovoj motiv kaj narodniot tvorec, vo koj tokmu sestrite na Aleksandar Makedonski bile tie koi mu napravile zlo.

Vo Zbornikot na Miladinovci, vedna{ po predanieto za Aleksandar Makedonski e objaveno i predanie za carot Justinijan, koj iako bil rimski car, bil roden vo Makedonija. Ova narodno predanie, bra}ata Miladinovci go smestile kako vtoro vo poglavieto za Predanijata, {to zboruva za nivnata po~it kon ovoj car, bez razlika {to vo nivno vreme, stranskite propagandi, pravele s# {to e mo`no za da go onevozmo`at nacionalnoto sebesoznavawe na etni~kite Makedonci. Nasproti stranskite ednostrani i falsifikuvani podatoci za na{ata istorija, kako cvrst bedem i mo`ebi edinstven svetilnik vo toa vreme stoel na{iot naroden tvorec, koj vo svoeto tvore{tvo nepogre{livo gi apsorbiral samo poistaknatite makedonski vladeteli ili po{iroko poznati li~nosti od Makedonija i kako takvi gi prenesuval od pokolenie na pokolenie.

Predanieto za Justinijan e povrzano so nastanokot na imeto na gradot Ohrid i, spored ova predanie, imeto na ovoj na{ grad go dal tokmu carot Justinijan. Predanieto glasi:

"Veqat ~e, koga se prave{e ohridskata krepost, Justinijan se ka~i na ridovite na koi le`it gradot i, gledae{~em prelepoto mestopolo`ewe, izvika: 'Oh rid', t.e. 'oh, kakov hubav rid! ' I od toga stana da se vika gradot Ohrid".

U{te edno predanie za Justinijan (no i za negoviot vojskovodec Velizarija) ima i vo "Sbornik na narodni umotvorenija, nauka i kni`nina, "(Sofija, 1889 IV, str. 154). Ova predanie e povrzano so nastanokot na prespanskite sela Istok i German. Seloto Istok go dobilo svoeto ime po imeto na tatkoto na Justinijan, koj isto taka se vikal Istok. Za nastanokot na seloto German, [apkarev zapi{al: "Vo prespanskata okolija ima drugo selo - German, za koe ka`uvaat deka bilo rodnoto mesto na pro~ueniot Justinijanov vojskovodec Velizarija."