Vedna{ po atentatot ja napu{tile Dramskata okolija i preku s. Drenovo zaminale kon selata po padinite na Bozdag Planina, M'klen, Lokus i Oreovec. Vo seloto Lokus Del~ev dobil pismo do Lazar Dimitrov vo koe se velelo deka Dame Gruev po sila na nekakva amnestija (Fevruarskite "padarski" reformi) bil osloboden od maloaziskiot zatvor Podrum-Kale i se nao|al vo Solun, a ottamu se podgotvuval da zamine za Bitolsko. So pismo go izvestil Javorov deka }e zaminel za Solun za da se sretne so Centralniot komitet i so {totuku pu{teniot zatvorenik, negoviot najsakan drugar Dame Gruev. ]e se potrudel da go sogleda op{toto pra{awe za vostanieto.

Od Lakos zaminal za s. Oreovec, Goce se razdelil so svoite ~etni drugari koi{to }e zaminat zaedno so Dedo Ilija Kr~ovalijata kon negovoto rodno Kr~evo. Vo seloto ostanal nekolku dena. Potoa zaminal za seloto Dutli, se preoblekol vo selski ali{ta, slegol vo Serez, a ottamu se upatil kon Solun.

Pred Veligden "selanecot" pristignal vo Solun. Za vreme na prestojot vodel bezbrojni razgovori so ~lenovi ili lu|e bliski do Organizacijata na koi im bila poznata Odlukata za krevawe vostanie. Se sretnal so ~lenovite na CK na VMRO, Ivan Garvanov i drugi. Razgovaral i so "gemixiite" za odlagawe za izvesen period na ve}e podgotvenata "gemixiska" akcija. Sepak, so golemo vnimanie pristapil kon sredbata so skoro pu{teniot od zarobeni{tvo, negoviot najsakan drugar Dame Gruev. Goce se nadeval deka so Dame, kako mnogu vlijatelna li~nost vo Organizacijata, }e najdel zaedni~ki jazik i }e uspeat zaedno da gi "uni{tat" odlukite doneseni na Januarskiot kongres. No, pri sredbata se slu~ilo sprotivnoto. Gledaj}i ja situacijata od "drug agol", "(~lenovite na CK- n.z.) mi gi objasnija motivite za da se donese takvo re{enie." Posebno trgnuval od toa deka "za vostanie se iska`al i ^ernopeev. Strumi~kiot pretstavnik bil za, Odrinskiot - isto taka. Lu|eto (gurbet~iite) bea se vratile ve}e od Carigrad doma vo Makedonija..." Gruev se dr`el do re{enieto i ne otstapuval od nego, "docna be{e da se razmisluva." Gocevite argumenti se dvi`ele okolu nepodgotvenosta i slabata vooru`enost na makedonskiot narod, osobeno na onoj {to vleguval vo sostavot na Serskiot revolucioneren okrug.

Po nekolkudnevni razgovori vodeni nasamo, Del~ev se uspokoil. Se soglasil i toj (Del~ev) da se krene vostanie, no ~etni~ko-partizansko.

Vo Solun Goce se sretnal so li~nost nemu mnogu mila, so sestra mu Elena Del~eva. Posledna sredba so nekoj od negovite najbliski.

Vo tekot na akcijata prezemena od "gemixiite", "Solunskite atentati", Del~ev se izvlekol od Solun, patot go vodel kon Ali-botu{ (Nevrokopsko). Na 6 maj (23 april, star stil) 1903 godina, \ur|ovden, vo Lov~a odnosno Lov~enskata korija trebalo da se odr`i \ur|ovdenskiot kongres na Serskiot revolucioneren okrug. Na pat za Lov~e svratil vo Dutli da se presoble~e, gi vratil selskite ali{ta vo koi gi pominal poslednite desetina dena, ja zel "gorskata" obleka i vernata "manlihera".

Na 2 maj (19 april, star stil) pristignal vo seloto Banica koe se nao|a severoisto~no od Serez, na ju`nata strana na planinata [arlija. Spored prethoden dogovor vo Banica trebalo da se sretne so ~etite na \or|i Brodalijata i na Dimitar Gu{tanov, so niv trebalo da zamine kon isto~nite padini na Ali-botu{. Za zaminuvawe bilo predocna. Seloto bilo opkoleno od osmanliskata vojska i `andarmerija. Vo pretpladnevnite ~asovi na 4 maj (21 april, star stil, ponedelenik) 1903 godina so iljadna vojska osmanliskite sili predvodeni od Tefikov, Gocev drugar od sofiskoto Voeno u~ili{te, go zapo~nale napadot. Vo seloto se nao|ale dvaeset i eden "buntovnik". Pokraj Del~ev bile: Dimo Haxi Dimov, Dimitar Gu{tanov, \or|i Brodalijata, Stefan Trli{an~eto, Mihail ^akov. Dimitar ka{inalijata, Dinkata Kalendarlijata, Koqo "konsulata", Atanas Sevklijata, Georgi Radev, \eor|i Saveklijata, Efstatij Arnaut~eto, Koce Mutaf~iev i drugi.

Vo pladnevnite, prvite ~asovi po napadot {to go izvr{ile osmanliskite sili, od eden kur{um bil smrtonosno pogoden Del~ev. "Be{e proni`en od neprijatelski kur{um..." , "legna, no na samoto legnuvawe eden kur{um go proni`a vo levata grada, i toj padna vrz svojata pu{ka.", "se ~uja istreli. Eden od tie istreli go pogodi Del~eva smrtonosno. Toj v mig padna nazemi pome{e~ki so glavata navalena kon levoto ramo.", "Re~isi cel den i cela no} nie skr{eni go gledavme svojot voda~, legnat kako `iv, so glavata navednata kon zemjata. Toj nebare pla~e{e nad svojata sudbina, nad sudbinata na cela Makedonija..." i "Petnaeset saati nie go gledavme mrtviot Goce, privednat, misli{, nad grobot na Makedonija." (Dimo Haxi Dimov)

Vo sudirot koj trael trieset ~asa (po~nal vo deset ~asot na 4 maj - 21 april, star stil - zavr{il vo ~etirinaeset ~asot na 5 maj - 22 april, star stil), zaginale edinaeset du{i, a eden od ranetite bil faten. Od osmanliskata carska vojska zaginale pet, a osum bile raneti. Pokraj Del~ev, "Eden od ~elnicite na Komitetot, prokletnikot...", "...eden od pro~uenite...", ~elnici "... koj{to e od najgolemite rakovoditeli i visoko rangiran vo Vnatre{nata organizacija...", se spomnuvaat "... Stefan i Rotka od Bugarija, solun~anecot Daskal Kostanov, debar~anecot Atanas, Savjaklijata Jorgi Stojan i Rondilijata Jorgi", Evstatij Arnaut~eto, Koqo "Konsulata", i drugi. Pri pretresot {to bil izvr{en po sudirot, osmanliskite vlasti kaj Del~ev prona{le edna karta na koja bil prika`an serskiot reon i upatstvo za urivawe na `elezni~ka pruga.

Po sudirot Tefikov sakal da go prenese Gocevoto mrtvo telo vo Serez kako voen trofej, za da se demobilizira naselenieto koe{to ne mo`elo da poveruva vo smrtta na Del~ev. Vo namerata go spre~ila naredbata, teloto da se ostavi i pogrebe vo Banica.

Dosega{nata poznata dokumentacija za ubistvoto na Del~ev n# vodi kon potvrduvawe na hipotezata za predavstvo. Toa se gleda i od najnovite turski dokumenti: "Vrz osnova na tajno sprovedenata istraga od pred edna sedmica pa navamu i primenite izvestuvawa od nazna~enite razuznava~i ({pioni) se doznalo deka vo serskite sela Rahovica, Banica, Fra{tan i M'klen i vo nivna okolina, dejstvuva edna buntovni~ka ~eta".

So dokumentacijata so koja raspolagame ne sme vo mo`nost da odgovorime na ~esto postavuvanite pra{awa: "Koj go izvr{il predavstvoto?" i "Dali celta na predavstvoto e Goce Del~ev ili nekoj drug?" Tajnata za ovie pra{awa gi krijat nekoi od arhivite vo Turcija, Bugarija, Rusija, Francija itn.