CIEV: Mnogu raboti le`at i te`at na Fakultetot. Kako prvo, toa e materijalno-finasiskata sostojba. Ne mo`am da prifatam eden redoven profesor, doktor na nauki, da bide zaedno so svojot sorabotnik-asistent vo istiot kabinet. Spored toa, moeto anga`irawe e i `elba, podignuvaj}i go pokrivot nad prizemjeto, da napravime kabineti, odnosno sekoj profesor da ima svoja prostorija. Taka, }e napravime evropski uslovi za rabota, so {to asistentite i administracijata }e bidat smesteni vo prizemjeto i za site }e bidat obezbedeni kompjuteri za rabota. Prostoren del od dvorot i od parkirali{teto, zaedno so odredeni prostorii {to gi imame, navistina treba da se obezbedat. Svoevremeno i d-r Angel Xambazovski ima{e svoe viduvawe deka treba da se obezbedat klubski prostorii za vrabotenite od FFK. Negovata ideja treba{e da se realizira odamna. Na toj na~in }e sozdademe uslovi i za profesorite i za studentite, so {to }e se obezbedi ne{to {to odamna bilo prisutno i kaj mene i kaj profesorot Xambazovski, da se napravi vrven institut za fizikalna i sportska terapija, institut {to }e bide vo korist i za potrebite na studentite. Za vreme na nastavata na terenite, dokolku se slu~i povreda, na{ata ambulanta da mo`e da intervenira. Osven toa, imame konkursi kade {to treba da se proveruvaat fizi~kite sposobnosti na kandidatite za zapi{uvawe na FFK, bidej}i ni trebaat zdravi i sposobni studenti.

CIEV: Na FFK, sigurno, ova leto }e se javat univerzalni kandidati. Na{ata cel e i godinava da gi primime najuniverzalnite sportisti, no od slednata godina, pokraj kandidaturata za profesor po fizi~ka kultura, }e imame i kandidati koi po diplomiraweto }e dobijat status na diplomirani treneri po odredeni sportski igri. Taka, na samiot po~etok na upisniot rok vo 2000 godina }e se prijavuvaat i idnite profesori po fizi~ko vospituvawe i diplomirani treneri po odredeni sportski igri. Na toj na~in }e ja vovedeme i nasokata sport. So toa pravime edna prirodna podelba. Zna~i, }e imame kadri koi }e bidat osposobeni za rabota vo u~ili{tata i treneri za rabota vo klubovite.

CIEV: ^ovekot koj nekoga{ se zanimaval so sport, gospodinot Branko Crvenkovski, ili ne saka{e ili ne mo`e{e da go formira Ministerstvoto za sport. No, go formira ~ovekot koj nikoga{ ne se zanimaval so sport, odnosno premierot Qub~o Georgievski. Od samoto formirawe na Ministerstvoto, ne samo kako dekan na FFK i ~ovek koj e profesionalno involviran vo fizi~kata kultura, tuku i kako qubitel na sportot, jas sum navistina zadovolen. No, se postavuva pra{aweto dali gospodinot \orgi Boev mo`e da gi zadovoli potrebite {to se javuvaat, bidej}i se soo~uva so nedostig od pari. Sepak, mislam deka }e uspee, zatoa {to ima iskustvo vo sportot. Ako ima pogolema finansiska pomo{ i rezultatite }e bidat pogolemi. Se znae - kade {to ima pari, tamu e i vlasta, po~itta i avtoritetot.

CIEV: Sorabotkata e idealna. Koga velam idealna, zna~i deka sekoj problem {to se pojavil na FFK , ministerot \orgi Boev imal razbirawe za nego. No, imam edna `elba, ministerot i Vladata preku Zakonot za sport da obezbedat vrabotuvawe na golem broj na{i kolegi, profesori po fizi~ko vospituvawe, pa i vi{i treneri koi zavr{uvaat na Vi{ata trenerska {kola pri FFK. Dokolku go obezbedat toa, milslam deka }e imame i kvalitetni stru~ni kadri i `elba tie da studiraat na Vi{ata trenerska {kola na FFK.

CIEV: Moeto zadovolstvo kako dekan na FFK e golemo, trgnuvaj}i od toa deka na{i najdobri ambasadori i ministri se sportistite, a posebno selektorite so nivnite selekcii. Vo ovoj moment imame tri ekipi na golemite svetski i evropski priredbi. Dr`avata treba da bide zadovolna {to na{ite sportisti spored propisite se prisutni na me|unarodnata scena. Kako dekan na FFK ne bi smeel da ne bidam zadovolen od uspesite {to gi postignaa na{ite sportisti. Mo`am da im posakam s# najdobro i {to podobro da ja prezentiraat na{ata zemja i apeliram dr`avata da im obezbedi {to podobri uslovi za rabota.

CIEV: Dolgo vreme rabotam okolu sportskiot del na studentskite organizacii, kako i na protestnite mitinzi, se borevme i se trudevme da se obezbedat podednakvi uslovi za upisnata politika za na{ite idni kandidati za zapi{uvawe na Univerzitetot. Godinava povtorno se odr`uvaat SSI, najverojatno vo Struga. Sega, kako dekan na FFK, gi poddr`uvam isto onaka kako {to gi poddr`uvav i minatite godini, koga bev senator i potpretsedatel na Univerzitetskiot senat. Od godina vo godina SSI se s# pokvalitetni. Samo so edna zabele{ka - po~etokot i krajot da bidat dostoinstveni, odnosno site da se raduvaat. Mene mi e drago {to godinava se zapo~na so Univerzitetskata ko{arkarska liga, koja navistina e kvalitetna. Natprevarite se odvivaat vo ubav ambient, duri, mo`ebi imaat i pogolema posetenost i od Prvata ko{arkarska liga. Veruvam deka takviot trend }e prodol`i. Mislam deka na posledniot natprevar, koga }e se odlu~uva za titulata, }e ima 2 - 3. 000 gleda~i vo SRC "Kale". Dobro e {to rektorot zapo~na so eden kvaliteten sport, a slednata godina i so rakometot, pa fudbalot itn.

CIEV: Vo momentot koga navistina mo`ebi gospodinot \orgi Boev dobil takva Odluka, ne znam i ne mo`am da ka`am dali toa bilo poraka od ministerot za trud i socijalna politika, ili pak, toa bilo Odluka na Vladata. Jas go zamoliv malku da se pri~eka so taa odluka, bidej}i vo toj moment i ne znae{e {to zna~i da se zatvorat salite. Toa zna~e{e zatvorawe na duhot, ne samo na sportistite, tuku i na qubitelite na sportot. Vo momentov, koga imame te{ki politi~ki sostojbi i koga nad na{eto nebo letaat avionite, da im go skratite zadovostvoto na sportski plan na qubitelite i sportistite, mislam deka be{e golema gre{ka. No, toj ne ja poslu{a mojata sugestija, verojatno podocna gi poslu{al `elbite na sportistite. Znaete deka ima{e reakcii od vrvnite sportisti i na televizija i na radio. Navistina mu blagodaram na Boev {to mo`ebi ja poslu{a i mojata `elba i `elbata na sportistite. Mo`ebi i Vladata i Ministerstvoto za trud i socijalna politika sfatija deka sportskite sali se hramot na sportistite. Toj rano nautro ja promeni Odlukata i salite se oslobodija za sportistite.

CIEV: Po povlekuvaweto od reprezentacijata vo Strumica, na me~ot me|u Makedonija i Grcija, ne sakav da pravam problemi, bidej}i ako jas se pojavev vo salata i ka`ev zo{to se povlekuvam, bidete sigurni deka na{ite "ajduci" (naviva~ka grupa od Strumica - n.z.) koi go nosea znameto na na{ata dr`avnost so yvezdata od Kutle{, ne ova dene{novo, }e napravea takov problem {to nitu sredbata }e se odigra{e, nitu Grcite }e izlezea zdravi. Sogleduvaj}i ja atmosferata, ostanav vo hotelot "Car Samuil" i dozvoliv da se odigra natprevarot, za koj smetam deka i eden osvoen set protiv Grcija be{e ramen na pobeda. Ni{to drugo ne posakuvav za pred javnosta strumi~ka, makedonska, evropska i svetska. Treba{e da im ja ispratime kasetata od natprevarot, posebno na Evropskata i Svetskata odbojkarska federacija, za da im poka`eme deka vo Strumica i Makedonija ima prekrasni lu|e koi, isto taka, gi po~ituvaat Grcite, no vo svoite normativi i tie ne smeat da mislat deka Makedonija ja nema na ovie prostori. Golemo zadovolstvo mi priredi gospodinot Vasil Tupurkovski na Mladinskite olimpiski denovi vo Bugarija, koga Grcite protestiraa i se zakanuvaa deka nema da se pojavat na sredbata ako na{ata reprezenatcija igra so dresovite na koi pi{uva Makedonija. No, Tupurkovski ne popu{ti, a Grcite go odigraa natprevarot so na{ata selekcija. Istoto toa go pobarav i jas pred moite lu|e od Odbojkarskiot sojuz na Makedonija (OSM), so istite dresovi so koi igravme 13 natprevari, {est ipol godini vo svetot. Potoa, na Svetskoto prvenstvo za rakometarki vo Germanija bez nikakvi problemi igravme so dresovite na koi pi{uva{e Makedonija. No, bolno e koga gledavme i slu{avme na kvalifikacioniot natprevar za SP so Slovenija za `eni, kako Slovencite koi gi smetavme za prijateli, ne ja pu{tija na{ata himna, tuku portugalskata. Tie n# navredija na sportski, eti~ki i politi~ki plan. No, makedonskiot narod nau~il da bide gostoprimliv, pa taka i se odnesuvavme na vozvratniot me~.

CIEV: Ne sum prela`an vo politikata, zatoa {to do onoj moment dodeka se dogovaravme i koga sakav da se vklopam vo politi~kite tekovi na Makedonija, mislev deka }e se formira edna prekrasna partija - Demokratskata alternativa. Partija koja }e bide gra|anska i za site dobri lu|e koi ja sakaat Makedonija i ne sakaat da ja raspar~uvaat, odnosno da go po~ituvaat nejziniot Ustav. Mojata pristapnica vo DA ne do`ivea pogolem `ivoten vek, otkako po~uvstvuvav deka Alternativata ne mo`e da bide takva kako {to se deklarira{e vo osnovaweto. Ne mo`am da prifatam da bidam ~len na partija ~ie rakovodstvo sedi so lu|e koi pozadi sebe nikoga{ nemaat makedonsko zname i vo svoeto srce ja nosat "Golema Albanija" sekoga{ se podgotveni da ja `rtvuvaat makedon{tinata i sekoga{ da bidat opredeleni za "Golema Alabanija". Koga go zboruvam toa, mislam na lu|eto od Demokratskata partija na Albancite (DPA) koi nikoga{, vo svoite izjavi i vo svoite prostorii nemale makedonsko zname, nitu qubov kon Makedonija. Toa go napraviv istiot moment koga so svojata pristapnica pristapiv vo DA i nabrzo se otka`av od ~lenstvoto. Iako do ovoj moment s# u{te ne sum ja povlekol pristapnicata, ne sakam da bidam ~len na taa partija. Vo ovoj moment mo`am da re~am deka imam samo dve partii: Partijata na Makedonija i Partijata na fizi~kata kultura. Sega mi e sosema jasno, i kako sportist i kako ~ovek i kako profesionalec vo fizi~kata kultura, deka ne mo`am da bidam politi~ar, tuku samo da ja sakam Makedonija i da rabotam za nejzinite interesi.

CIEV: Toa mi e najbolnoto pra{awe. Iako sum 22 godini otsuten od Strumica, gradot vo koj tvorev, bi bil sre}en koga Strumica bi imala po eden fudbalski i ko{arkarski prvoliga{ i povtorno da se vrati rakometot. Sepak, Strumica e mnogu bogata tokmu vo onaa granka koja treba da ja prifati i dr`avata - zemjodelstvoto. Dodeka na{ata dr`ava ne prifati i ne sfati deka na{ najbogat del e zemjodelstvoto, nie ne mo`eme da napreduvame preku drugite industriski granki. Kako {to e popularna i tradicionalno prisutna odbojkata so tri kluba: OK Strumica vo Prvata liga, OK Makedonija i vo ma{ka i vo `enska konkurencija, isto taka da bide i vo Prvata liga. Sakam vo fudbalot, rakometot i ko{arkata u{te po eden pretstavnik vo dr`avnite ligi. Veruvajte, koga toa }e go do`iveam kako dekan, {ef na katedrata za sportski igri, profesor na FFK i ~ovek profesionalno orientiran vo sportot, }e bidam najsre}en.

CIEV: Vlatko e mnogu cenet vo svetot i toj e strumi~ka gordost. Ne treba da zaboravime deka Strumica e rasadnik na talenti koi mnogu mu darile na makedonskiot sport vo fudbalot, ko{arkata, odbojkata, rakometot. Strumica mu pripa|a na isto~niot del od Makedonija, koj otsekoga{ daval i }e dava talenti. Isto taka bi sakal i zapadniot del na Makedonija da dava talenti. Mnogu me boli i te{ko mi pa|a ova {to go ka`uvam - isto~niot i zapadniot del na Makedonija. Otsega natamu ne sakam da se spomnuva ni zapadniot ni isto~niot del na Makedonija, nitu da se spomnuva terminot Egejci-Makedonci. Tuku, sakam da se spomnuva samo edno - Makedonci od Egejskiot del na Makedonija, Makedonci od Pirinskiot del na Makedonija i Makedonci od Vardarskiot del na Makedonija.