Na 22 april godinava se navr{ija 84 godini od smrtta na Jane Sandanski (1872-1915), golem makedonski revolucioner od Ilindenskata epoha i po nea, veren istomislenik, sledbenik i dostoen prodol`uva~ na Gocevoto delo. Vo taa ~est makedonskiot ambasador vo Republika Bugarija, gospodinot Nikola Todor~evski, go poseti negoviot grob i polo`i sve`o cve}e.

Jane Sandanski e roden na 31 maj 1872 godina vo pirinskoto selo Vlahi. Vo nacionalno-osloboditelnite borbi se vklu~uva ne{to podocna, no gi pominal site etapi na taa Revolucija. Iako vo postilindenskiot period me|u makedonskite revolucioneri }e se po~uvstvuva splasnuvawe i idejno-politi~ka kriza, kontinuitetot na narodnata borba ne se prekinal, blagodarenie na Sandanski.

Jane Sandanski i "Ser~ani" sosema podgotveno ja do~ekuvaat Mladoturskata revolucija vo 1908 godina i zemaat aktivno u~estvo vo nea. Na 18 juli istata godina Jane go upatuva pro~ueniot "Manifest do site narodnosti vo Imperijata", vo koj gi povikuva za poddr{ka na Revolucijata i za prodlabo~uvawe na nejzinite pridobivki

Toj e ideolog i na NFP (Narodna federativna partija), koja se formira vo po~etokot na 1909 godina i ozna~uva nekoj vid zamena za Vnatre{nata makedonska revolucionerna organizacija.

Vo tekot na Balkanskite vojni, Sandanski go organiziral narodot i gi predvodel dobrovolnite odredi od Serskiot okrug.

Po dvata obida za atentat od strana na "vrhovistite", na 22 april 1915 godina, Jane Sandanski bil podmolno napadnat vo negoviot Pirin, koga patuval od Melnik za Nevrokop. Toj bil zakopan vo blizinata na Ro`enskiot manastir, nad Melnik, kade {to i denes se nao|a negoviot grob.

Vo neodamne{niot napis na vesnikot Wujork Tajms, novinarkata Karlota Gal raska`uva za nejzinite sredbi so pripadnicite na Osloboditelnata vojska na Kosovo.

Taa veli deka "vo edna bezbedna ku}a nekade vo Makedonija", razgovarala so {estmina mladi ma`i na vozrast me|u 20 i 30 godini koi za sebe rekle deka se pripadnici na takanare~enata Osloboditelna vojska na Kosovo. Kako {to pi{uva Gal, nivniot komandir po ime Aksajka (31) bil dojden vo Makedonija na lekuvawe, za potoa da se vrati na Kosovo kade {to }e prodol`i da se bori. Toj ne sakal na novinarkata da & dade informacii za toa koga i kade bil lekuvan, bidej}i se pla{el deka mo`e da bide otkrien od makedonskite vlasti.

"Aksajka ja izrazi poddr{kata na idejata Kosovo da stane eden vid me|unarodno za{titena teritorija", pi{uva Gal vo Wujork Tajms.

Po neodamne{niot napad vrz eden od kamermanite, vrabotenite vo tetovskata televizija KIS velat deka rabotat pod pritisok.

Zakanite zapo~naa u{te pred da bide pretepan na{iot kamerman. Tie po~naa za vreme na izvr{uvaweto na rabotnite zada~i na eden od na{ite kamermani koga toj go snima{e voziloto na telohranitelot na pretsedatelot na DPA, Arben Xaferi. Pritoa, telohranitelot na Xaferi, mu se zakanuval na na{iot kamerman.Toa e prvoto - veli urednikot na informativnata programa na TV KIS, Dragan Stojanovski.

Duri potoa e napadnat i pretepan na{iot drug kamerman. Napadot vrz edniot, kako i zakanite koi bea upateni do drugiot na{ kamerman pred toa, gi smetame kako direkten pritisok vrz slobodata na informiraweto i misleweto. Vo toj kontekst e i toa {to Menduh Ta~i ne dobi prekr{o~na prijava, so {to se pravi obid toj da bide osloboden od obvinenie za ona {to go napravi. Seto ova go cenime kako pritisok na DPA vrz imenuvanite rakovoditeli na podra~jeto na Op{tina Tetovo. Toa e eden vid reinstalirawe na ednopartiski sistem vo del od Republika Makedonija - dodava Stojanovski.

Po zavr{uvaweto na samitot na NATO vo Va{ington, {to be{e organiziran po povod 50-godi{ninata od nejzinoto osnovawe, Makedonija i natamu }e mora da ~eka i }e mora uporno da tropa pred portite na Alijansata. Site nade`i za brz priem na Makedonija vo NATO-strukturite se svedoa na narodnata pogovorka - "Nevestata im se dodvoruva{e na svatovite, niv gi hrane{e i gi poe{e, ama mom~eto ostana nedore~eno".

Zna~i, NATO tolku ubavo ni udri {lakanica, {to vo ova nemirno vreme, Makedonija i politi~ki, i ekonomski, u{te dolg period nema da se otrezni od debaklot {to go do`ivea vo Va{ington. No, zatoa pak, makedonskiot narod i nejzinite dr`avjani, bez da znaat pod kakvi uslovi i so kakva cel se prisutni nivnite "kondorski sili", na Alijansata & ovozmo`i, bez kapka pot, da gi ostvari svoite dolgoo~ekuvani i skrieni `elbi za dominacija na prostorot. Na toj na~in, na NATO mu ovozmo`i da ja promovira svojata nova "Strategija za 21 vek". Od Va{ington, Alijansata mnogu jasno i precizno mu ka`a na Svetot - novite pravila & davaat mo`nost ({ansa) vo slu~aj na humanitarni krizi da intervenira nadvor od Zapadna Evropa. Istovremeno, SAD poka`a deka e dovolno itra i zatoa na starata dama Evropa, poto~no na EU, & dade prostor za di{ewe, site problemi na nejziniot kontinent da gi re{ava sama, no so pomo{ na resursite na NATO.

Vo ovoj kontekst na uslovi {to gi diktira mo}niot Zapad, Makedonija povtorno ja tr~a istata pateka. No, sega e na pretposlednoto mesto. Edinstveno Albanija e zad nas. No, i Makedonija i Albanija sega gi "trgaat" istite maki {to ni gi zgotvi Alijansata. Problemot so Kosovo ne se re{i po diplomatski pat. Site nastojuvawa na Svetskata zaednica (OON) da pre`ivee definitivno padnaa vo voda, a vo Va{ington zapo~na ceremonijata na nejzinoto pogrebuvawe. Ni se ~ini deka preku no} se zbri{aa me|unarodnite pravila za neme{awe vo vnatre{nite raboti na edna suverena dr`ava. Istovremeno, so zapo~nuvaweto na pogrebnata ceremonija na OON, se uni{ti edinstvenata legitimna institucija koja{to s# u{te ima pravo da dava viza za me|unarodna intervencija. Ako NATO javno gi promovira i gi primenuva svoite celi, zo{to oficijalnata i najvisoka vlast vo Makedonija, poumno i podostoinstveno ne gi za{titi nacionalnite interesi?

Vpro~em, zarem ne sme pou~eni od na{ata dolgovekovna istorija deka Golemite sili ja svirat svojata muzika, a nie otsekoga{ sme go igrale nivnoto oro. Kolku ni treba da se osvestime deka Zapadot vo poslednava decenija mnogu vetuva{e, a zatoa nie dobivme samo korka suv leb i malku voda za da pre`iveeme? Do koga }e dozvoluvame da bideme vo ne~ie scenario!?