Me|utoa, intenzivnoto raketirawe na na{iot severen sosed {to zapo~na na 24 mart godinava, dovede do razni {pekulacii za mo`nata radioaktivnost vo vozduhot i zagaduvawe na vodata. Stanuva zbor za sostavot na raketite, koi dokolku sodr`at uranium, mo`e da predizvikaat seriozni posledici za zdravjeto na lu|eto, bidej}i dobro e poznato dejstvoto na kancerogenite materii. Gr~kite stru~waci ve}e zabele`aa zgolemeno nivo na toksi~ni materii vo atmosferata na Grcija, Albanija, Makedonija, Italija, Avstrija i Ungarija.

Spored d-r Roza Libertel od Kanada, stru~wak za gri`a na op{toto zdravje, bombite {to gi koristi NATO se identi~ni so onie vo Zalivskata vojna, koi sodr`at uranium. Tie vo vid na prav mo`e da se raznesat vo radius od 10 kilometri, pri {to ovoj prav bi go vdi{uvale i vozrasnite i decata. Pri vdi{uvaweto, pravot se lepi na krvnite sadovi, belite drobovi, crniot drob i bubrezite, a najmnogu go napa|a imunolo{kiot sistem. Vo podocne`niot period predizvikuva rak na ovie organi.

Ako e to~na pretpostavkata deka proektilite sodr`at uranium, tie nema da ja zaobikolat i Makedonija. So pomo{ na vetrovite, kancerogenite materii mo`e da se prenesat preku vozduhot, dodeka so do`dovite tie se vpivaat vo zemjata i vodata. Neposredna opasnost od SRJ za nas e rekata Lepenec.

Od Centarot za radioizotopi doznavme deka denovive }e se vr{at ispituvawa na rekata Vardar, poradi mo`noto zagaduvawe na nejzinata leva pritoka Lepenec. Vo vrska so zagaduvaweto na vozduhot, takva informacija s# u{te so sigurnost ne e dadena, bidej}i dosega vo Makedonija ne e merena radioaktivnosta, a vo ovoj period takvo ne{to ne e pobarano od Centarot.

Vo Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita tvrdat deka nekolkute vidovi ispituvawa koi tie gi vr{at, ne poka`uvaat zgolemena radioaktivnost.

Stru~wacite, pak, vo RHMZ velat deka imaat aparati {to mo`at da registriraat prisustvo na furani i dioksini vo vozduhot, no tie ne se merat, bidej}i nema ampuli. Tie se mnogu skapi i se proizveduvaat edinstveno vo Germanija. Pred eden mesec, poradi vojnata vo Jugoslavija, taa zemja go zabranila izvozot na ampuli so koi se registrira prisustvo na furanite i dioksinite vo vozduhot. Za pojasnuvawe,

furanite i dioksinite se otrovni gasovi {to se osloboduvaat pri eksplozii i po`ari. Pri osloboduvaweto brzo isparuvaat vo atmosferata i poradi toa mo`e da zagadat mnogu golema povr{ina za kratko vreme.

Istra`uvawata na Svetskata zdravstvena organizacija poka`uvaat deka produkcijata na furanite i dioksinite predizvikuva periferni nevropatii, `oltica, rak na respiratorniot sistem, kako i smrt na fetusot, {to zavisi od koncentraciite na ovie materii vo vozduhot i vodata.

Zatoa ostanuva otvoreno pra{aweto kolku se bezbedni ranogradinarskite kulturi, kako {to se pred s# zelenite salati, potoa spana}ot, lukot, kromidot i drugi. Nie s# u{te ja pametime "^ernobilskata katastrofa", koja vo golem stepen ja po~uvstvuvavme i }e ja ~uvstvuvaat indirektno u{te nekolku generacii po red.

Odgovor na ova pra{awe pobaravme od g-|ata Milica Pavlova, profesor po hemija, koja izjavi deka, za `al, mo`e samo da davame pretpostavki, bidej}i niedna voena sila ne gi otkriva materiite {to gi koristi. Me|utoa, bez ogled na toa koi materii gi koristat, tie se {tetni po zdravjeto na ~ovekot. Prvo, pri sogoruvaweto na kerozinot od supersoni~nite avioni se ispu{taat azotni oksidi koi vo reakcija so vodata sozdavaat azotna kiselina, koja pak najmnogu go o{tetuva crniot drob. Ako azotnite oksidi kako ~esti~ki pa|aat na po~vata tie direktno gi napa|aat rastenijata. Istite ja o{tetuvaat i ozonskata obvivka preku seriski posledovatelni reakcii, a {tetnite posledici po zdravjeto na lu|eto se trajni.

Uraniumot e mnogu skapa ruda i dokolku se koristi kako supstancija vo bombite na NATO, negovite ~esti~ki se mnogu opasni i imaat dolg proces na raspa|awe, okolu 50 godini, a potoa preminuvaat vo olovo, veli g-|ata Pavlova.

Spored nea, posledicite od ova zra~ewe }e se po~uvstvuvaat vo narednite godini i tie najmnogu }e se odrazat na koskenata sr`, pred s# preku namaluvawe na imunitetot, a potoa i leukemija. Mnogu e opasno i toa {to ovie kancerogeni ~esti~ki mo`at da predizvikaat i promena na genot i sozdavawe na mutanti, koi ne znaeme kako }e se odnesuvaat. Brzinata na raznesuvaweto na ovie elementi zavisi od vremenskite uslovi, odnosno vo mirno vreme tie imaat pomal opseg na dejstvuvawe. G-|a Pavlova izrazi `alewe {to dejstvoto na ovoj metal, koj pred mnogu godini go otkrija Pjer i Marija Kiri, ne se upotrebuva vo korisni medicinski celi, tuku protiv ~ovekot za brzo ostvaruvawe na edna cel {to vodi kon samouni{tuvawe.

Problemot so radioaktivnoto zra~ewe od proektilite na NATO-silite, go prou~uvaa i stru~wacite od Laboratorijata "Kokhil-Risr~" od Anglija. Spored niv, poa|aj}i od faktot deka napadite na NATO se pottiknati od "humanitarnata katastrofa", a u{te pove}e {to zemjite koi gi upotrebuvaat se "najciviliziranite", navistina e nevozmo`no da se najde opravdanie za upotrebata na vakva municija. Poradi golemoto radijacisko zagaduvawe na regionot i samite begalci koga }e se vratat, }e se najdat vo sredina koja predizvikuva smrt.

Okolu milion kur{umi koi se koristea vo Zalivskata vojna se nao|aat vo pesokot na pustinata od toj region kade pojavata na leukemija, rak i anomalii kaj novoroden~iwata porasna zna~itelno kako posledica na zgolemenata radijacija.

Koga uraniumskite bombi }e eksplodiraat, uranium-oksidot se raspa|a na par~iwa od 0.5 do 5 mikroni. Tie mo`at da bidat odneseni so vetri{tata iljadnici kilometri. Edno vakvo mikronsko par~e od osiroma{en uranium vo ~ove~koto telo e ekvivalentno na zra~ewe so H-zraci za cel `ivot. Od teloto ne mo`e da izleze, taka {to ostanuva s# dodeka ne umre nositelot. Upotrebata na vakva municija doveduva do dolgotrajna pojava na bolesti od radijacija i postojana smrt.