Denes vo makedonskiot folklor postojat brojni makedonski narodni tvorbi (pesni, prikazni, legendi, predanija i sl.) posveteni na nekoi od anti~ko-makedonskite vladeteli ili javni li~nosti. Postojat i odredeni folklorni elementi (posebno vo prikaznite) koi nesomneno vle~at koreni od vremeto na anti~ka Makedonija. Ovde }e spomneme nekoi od niv. Pritoa, vo interes na prostorot nema da ja prilo`ime kompletnata sodr`ina na ovie makedonski narodni umotvorbi,tuku samo }e poso~ime na nivnoto postoewe. Posebno }e se zadr`ime na obrabotkata na motivite vo narodnite prikazni, koi imaat anti~ko-makedonsko poteklo.

Narodni pesni vo koi se opeani slavni li~nosti od anti~ko-makedonskata istorija, zapi{ale re~isi site makedonski zapi{uva~i na narodni umotvorbi od sredinata na 19. vek. Za vakvata pojava svedo~ele i stranci, koi ja posetuvale Makedonija vo 18, 19 i 20. vek.

Francuskiot general Tot koj vo 18. vek prestojuval vo Makedonija, go dal slednoto svedo{tvo: Dvaeset i dvajca Makedonci... vo edna kafeana peeja pesni za pobedite na Aleksandar (Aleksandar Matkovski: Makedonija vo delata na stranskite patepisci 1371-1777, Skopje, Misla, 1991, str. 833).

Interesno e da se znae deka francuskiot baron Tot rabotel vo Carigrad od 1768 do 1775, a ova svedo{tvo go zapi{al i samiot vo svoite Spomeni. Svedo{tvo deka spomenot za Aleksandar Makedonski ostanal me|u Makedoncite vo prvata polovina na 19. vek dal i ruskiot istaknat deec Viktor Grigorovi~. Vo vrska so impresiite od negovata poseta na Makedonija vo 1844-1845 godina toj zapi{al:

Istaknatiot makedonski folklorist Kiril Penu{liski vo svojata "Kniga za Cepenkov", }e zapi{e:

"Car Filip sos sonce ~init oblok" e prvata na{a zabele`ana prikazna od Ostrovo. Ja zapi{al Viktor Grigorovi~ vo vremeto na negovoto patuvawe po Makedonija. Taa e objavena duri vo na{e vreme".

Bosansko-srpskiot zapi{uva~ na makedonski narodni umotvorbi i obi~ai, Stefan Verkovi}, poznato e deka prestojuval vo Makedonija pove}e godini vo sredinata na 19. vek. Toj priznava deka bil mnogu iznenaden koga vo Makedonija otkril narodni pesni za li~nosti od anti~ka Makedonija. Duri ovie pesni toj gi proglasil kako svoe najgolemo otkritie. Vo edno svoe pismo Verkovi} svedo~i: "Ova premnogu va`no i nenadejno otkritie se slu~i vo prvata ~etvrtina na 1865 godina. Toa be{e edna mala pesna za Aleksandar Veliki, carot Makedonski. Do krajot na godinata najdov u{te dve pesni za nego. Slednata 1866 godina naidov na u{te postaro otkritie - na pesna za Orfej!"

Zna~i, Verkovi} ne samo {to otkril makedonski narodni pesni za Aleksandar Makedonski, tuku i za mitskiot kral na Trakijcite - Orfej.

No, od kade Orfej me|u Makedoncite? Zarem Orfej ne e Trakiec? Zarem ne e poznat kako "legendaren kral na Trakijcite"? Za neupatenite ~itateli mo`ebi }e izgleda iznenaduva~ki podatokot deka i Orfej e roden vo - Makedonija!

Istori~arot d-r Lidija Slaveska (vo svojata kniga "Etnogenezata na makedonskiot narod" (Skopje, 1992, str. 35) citira izvadoci od knigata na bugarskiot istori~ar T. Spiridonov: "Trakiskijat etnos" (Sofija, 1991) vo koja toj tvrdi deka Orfej e roden vo Makedonija. Ovde ~itame: "Istoriskiot kral na Trakijcite Orfej, koj so svojata lira gi zanesuval lu|eto i gi skrotuval divite yverovi, bil roden vo Makedonija nekade pome|u Olimp i rekata Struma."

Stefan Verkovi} dal i drugi svedo{tva za makedonski narodni tvorbi so anti~ko-makedonski elementi, na koi nai{ol za vreme na svojot dolgovremen prestoj vo Makedonija. Pritoa svedo~i deka golem broj vakvi predanija imalo kaj makedonskoto koleno Marvaci (`iteli na del od dene{niot pirinski del od Makedonija). Ovde ~itame:

"Marvacite... go naseluvaat nevrokopskiot okrug {to se prostira me|u planinata Kremen i Momina Kula i slu`i kako estetski del me|u Nevrokop i Razlog... Kaj Marvacite ima prikazni i narodni predanija od najodamne{noto minato, koi bi mo`ele da popolnat mnogu prazni mesta vo op{tata i mesna slovenska istorija, kako i da razjasnat i korigiraat mnogu pogre{ni i neumesni mislewa i dokazi na starite i novi istori~ari za narodite {to `iveat na Balkanskiot Poluostrov, za nivnite pradedovci, starite Trakijci, Makedonci i Iliri....

Pokraj predanijata i prikaznite, kaj Marvacite ima i narodni pesni, mnogu qubopitni i va`ni, koi se odnesuvaat na najdale~noto minato; na ova se odnesuva i pesnata za doa|aweto na Slovenite od Azija (od dale~nata kineska zemja, kako {to ka`uva pesnata) na Dunav; u{te pesnata za Aleksandar Veliki i negoviot kow Bucefal; za pohodot negov vo Azija i vojnata so Darie i Por - carot indiski. Ovaa mnogu va`na pesna za re{enieto na potekloto na starite Makedonci, Trakijci i Iliri, inaku e otkriena vo seloto Ker~ovo, {to se nao|a vo Volovi{te, Demirhisarski okrug, kako {to mi raska`a ov~arot Stojan Me~karov. Isto takva pesna imam i od seloto Kru{ovo, vo istiot okrug, no taa e sostavena malku poinaku."

Da potsetime i na ve}e prezentiranoto svedo{tvo od Stefan Verkovi} vo koe toj tvrdi deka vo Jugozapadna Makedonija, lu|eto sebesi se deklarirale kako ~isti Makedonci, potomci na Aleksandar Makedonski.

Me|u Makedoncite vo pirinskiot del na Makedonija i denes postojatmakedonski narodni pesni, posveteni na anti~ko-makedonskite vladeteli.

Svedo{tvo za ova imame vo romanot "Taso Makedonecot" (Sofija, 1995) od makedonskiot pisatel vo Bugarija Slave Makedonski. Tamu e objaven del od makedonska narodna pesna za Aleksandar Makedonski, koja {to Slave Makedonski ja slu{al od svojata nepismena majka, koja ja zapomnila u{te od svoite stari. Istata pesna bila peena i od eden star ov~ar na Pirin Planina.

Delot od pesnata {to e objavuvana glasi:

carot makedonski...

Svedo{tvo za do neodamna nepoznata makedonska narodna pesna, posvetena na carot Aleksandar Makedonski sre}avame i vo folklornata zbirka na egejskiot Makedonec Dimitar Pop-Dimitrov (koj, vo momentov koga gi pi{uvam ovie redovi, `ivee vo svoeto rodno selo Cakoni vo okolinata na Voden i e eden od aktivistite na partijata "Vino`ito"). Ovoj deec so godini sobiral makedonski narodni umotvorbi niz pove}e gradovi i sela na egejskiot del na Makedonija. Me|u vakvite tvorbi bila i pesnata za carot Aleksandar Makedonski, koja mu ja ispeal 84 - godi{niot Tanas Markov. Del od pesnata glasi:

se borat za Makedonija...

Inaku pesnata bila mo{ne dolga i traela okolu petnaesetina minuti (v. "Nova Makedonija" 1 i 2.11.1997, str. 7).

Vo sredinata na 19. vek francuskiot slavist Siprijan Rober zapi{al edna pesna za Aleksandar Makedonski, koj gi molel bogovite da bdeat (citat): "nad negoviot narod slaven so herojski srca, poradi {to zaslu`uvame da go nosime ubavoto ime Sloveni. Ova ime go dobivme od ustata na samiot Aleksandar, voshituvaj}i se na juna{tvoto na{e, junakot od Makedonija izre~e pred smrtta deka go prokolnuva sekogo koj vo idnina }e govori lo{o za narodot slaven. Na toj narod, kako nagrada za juna~kite dela toj mu gi zave{ta oblastite {to se prostiraat od Jadranskoto More pa s# do okeanot na ve~nite ledovi. Aleksandar saka{e celata taa zemja nikoga{ da ne `ivee po drugi zakoni, osven po zakonite na slavnite." (Citirano od knigata na L. Slaveska, str. 34-35). Inaku, ovoj zavet e objaven vo original na francuski vo 1852 godina.

Vo makedonskiot vesnik "Narodna Volja" (Blagoevgrad, juli 1994) e objavena i makedonska narodna prikazna za carot Persej, pod naslov "Tatkovata kletva", raska`ana od G. Petrov. Po~etokot na prikaznata glasi:

"Edna{ `iveel eden car na Makedonija, {to se vikal Persej. Vo toa vreme vo Makedonija imalo mnogu gatalki. Tie do{le ovde po zavladuvaweto na svetot od strana na Aleksandar Veliki. Toj gi dovel od Indija, od Persija, od Egipet, od sekade... ".

Ponatamu vo prikaznata se raska`uva deka carot Persej sretnal edna od tie gatalki, koja mu ja pretska`ala propasta na negovoto carstvo, poradi toa {to toj na podmolen na~in go otepal svojot brat, naklevetuvaj}i go pred tatka si deka raboti vo interes na tu|a dr`ava. Podocna tatkoto na Persej razbral za podmolnosta na svojot sin i go prokolnal. Gatalkata mu rekla na Persej deka carstvoto }e mu propadne i tu|inci }e vladeat so negovata zemja. Otkako gi slu{nal ovie zborovi na gatalkata Persej se upla{il bidej}i i `ena mu sonuvala lo{ son tie denovi. Ja pra{al gatalkata dali mo`e da napravi ne{to za da se spre~i ovaa sudbina, a taa mu odgovorila:

" - ]e ti ka`am {to da napravi{, ama ne e sigurno dali }e te stigne kletvata. ]e rodite ma{ko dete, ama }e go skriete, nikoj da ne znae oti e va{e. Caricata }e go rodi tamu kade {to nikoj nema da ja znae. Potoa ti }e go dade{ vo nekoja tu|a dr`ava i }e mu ka`e{ na ~ovekot kaj{to }e go dade{ da mu ja ka`e vistinata otkako Makedonija }e bide porobena. Toga{ mo`ebi du{ata na tatko ti }e se smiluva."

Carot Persej taka napravil. Rodile sin so caricata i go odnele na eden ostrov, kade go ostavile na ~uvawe kaj eden ~ovek. Na ~ovekot mu ostavile pari i zape~ateno pismo za da mu go dade na deteto koga }e porasne. ^ovekot go krstil deteto Andrejko. Koga porasnalo deteto, ~ovekot mu go dal pismoto. Vnatre pi{uvalo koe e toa i kako da dojde do bogatstvata na tatko mu. Tatko mu mu ostavil dve bogatstva i mu opi{al kako da gi najde, t.e. kade se zakopani. Ednoto bilo zakopano na patot blizu rekata Struma, a drugoto pod edna klupa vo dvorecot vo Solun. Otkako gi na{ol bogatstvata Andrejko sobral vojska i trgnal da ja osloboduva Makedonija. Uspeal da ja oslobodi, ama po kratko vreme taa pak bila porobena od Rimjanite. Toga{ na Andrejko na son mu izlegol eden star ~ovek, koj mu rekol pove}e da ne se ma~i, bidej}i Makedonija u{te dolgo nema da bide slobodna. Taka bilo pi{ano od Gospod. Stariot ~ovek mu rekol zlatoto {to go ima da go sokrie na tri mesta i da po~ne da gradi crkvi i manastiri. Taka carot i napravil. Izgradil crkvi vo koi narodot i denes odi.

I ovaa narodna prikazna od pirinskiot del na Makedonija vo mnogu se poklopuva so istoriskata vistina. I navistina vo 149 i 148 godina pred Hrista vo Makedonija se pojavil eden mlad ~ovek, {to se vikal Andrisk i koj tvrdel deka e legitimen sin na Persej, poradi {to se preimenuval vo Filip [esti. Toj se obidel da ja oslobodi Makedonija od rimskata okupacija. Sobral vojska, i duri na kratko uspeal da ja oslobodi cela Makedonija. Vo toa mu pomognale i Trakijcite. No, Rimjanite ispratile golema vojska i do presudnata bitka do{lo kaj Pidna vo 148 godina. Andrisk (ili Filip [esti) otprvin imal uspeh vo bitkata, no potoa napravil takti~ka gre{ka, po {to bil porazen.