Popladneto sostanokot se pro{iril so u~estvo na preostanatite vojvodi i ~etnici. Im bilo objasneto na koj na~in da se prodol`i so ponatamo{nata rabota na ~etite vo uslovi sprotivni na dotoga{nite. I na pro{ireniot sostanok (sovetuvawe) se diskutiralo za krevawe t.e. nekrevawe na seop{to vostanie. Bilo odlu~eno da se po~ne so izdavawe na agitacionen hektrografiran list "Svoboda ili smrt", podgotvuvan od P. Javorov. Sovetuvaweto prodol`ilo i naredniot den.

Vo seloto Karakoj se zadr`ale ~etiri dena, na 13 fevruari (31 januari, star stil) ~etite zaminale kon pe{terata Kape na planinata Ali-Botu{, a poetot Javorov so Mico Kiriliev ostanale da go podgotvuvaat hektografskiot list "Svoboda ili smrt".

Pred da pristignat vo Kape ~etite se zadr`ale nekolku dena vo selata Kr~ovo (seloto na Dedo Ilija Kr~ovalijata) i Kru{ovo. Po pristignuvaweto na ~etata vo Kape, na povik na Del~ev pristignal i Javorov.

Tuka gi prodol`ile diskusiite, a se nametnala i nova tema za pristignatoto vtoro pismo od Solun so koe Centralniot komitet baral do po~etokot na mesec maj da ne se prezemat nikakvi akcii vo Makedonija.

Izbegnuvaj}i gi osmanliskite sili koi se dvi`ele po selata, vo Kape se ve`bale ~etnicite za rakuvawe so eksplozivni materii. Pred pe{terata site zaedno se fotografirale. (Za~uvana e fotografija.)

Po zavr{uvaweto, ~etite se vratile vo svoite reoni: Sandanski vo Melni~ko, Hristo Kuslev vo Porojsko, Georgi Radev vo Sersko. Dimitar Gu{tanov vo Dramsko i drugi. Del~ev od svoite dvanaesetina ~etni drugari obrazuval "revizorska ~eta". Zaedno so demirhisarskata ~eta na Dedo Ilija Kr~ovalijata trebalo da go ispitaat terenot po dolinata na rekata Struma za da pronajdat pogodno mesto za izvr{uvawe na predvidenite akcii. Po napu{taweto na Kape denot go pominal so Javorov vo seloto Kr~evo. Ve~erta se upatil kon Struma za da go krenat vo vozduh `elezni~kiot most. Baraj}i pogodno mesto, ~etata se zadr`ala podolgo vreme vo Demirhisarsko, vo selata Lahovo, Gole{evo i Lov~a. Golemite obezbeduvawa pokraj `elezni~kata linija, osobeno pokraj mostovite gi pronudilo da se otka`at od namerata, a istata da ja sprovedat vo Dramskata okolija.

Vo po~etokot na mart kaj "Ponova-~uka" nad seloto Kr~evo Goce se sostanal so Javorov. Go razgleduvale pismoto dobieno od Sofija vo koe se velelo deka nivnite sofiski drugari bile iznenadeni od odlukata na Solunskiot kongres, no ne mo`ele da ne go prifatat, bidej}i bile dovedeni pred svr{en ~in. Goce bil svesen za situacijata vo koja se nao|alo makedonskoto revolucionerno dvi`ewe vo o~i na predvidenoto vostanie. Tokmu zatoa sekoja protivakcija vo Makedonija bi dovelo do golemi posledici i `rtvi. Za Del~ev ostanalo sekoj da go re{i pra{aweto za sebesi. "[to se odnesuva do mene, jas nema da se sprotivstavam, no nema da ispolnam i nikakvo kongresno re{enie. Kaj {to }e ostanam da se boram - }e se boram kako vostanik, kako {to znam: bez neposredno u~estvo na naselenieto." Sakal li~no da gi vidi nivnite stavovi. "Sepak }e odam vo Solun da gi ~ujam tie lu|e odblizu." Sledniot den go pominale zaedno, a vo prikve~erinata Javorov go napu{til, preku Kr~ovo se vratil vo Kru{evo. Goce ostanal u{te dva-tri dena vo kozarskata koliba pri "Ponova-^uka".

Od tamu se priklu~il na svojata ~eta na pat kon Angista. No}ite gi koristele za patuvawe, a denovite za odmor vo selata ili vo nivnata blizina. Taka, na pat od Kalopot kon Skri`evo denot go pominale vo seloto Gornica kade gi posetil eden Grk trgovec, sakal so svoi o~i da vidi komitska ~eta. Vo razgovor so Grkot Del~ev ne gi {tedel zborovite za poubedlivo da mu odgovori na postavenite pra{awa. Na edno pra{awe mu rekol: "E dobro, da se razdeli Makedonija nema da bide dobro za narodot, zatoa eve eden primer: ovie Bugari, koi{to }e ostanat vo Srbija, neli }e se pod ropstvo, ovie Grci, koi{to }e ostanat pod Bugarija, neli }e bidat robovi... Podobro nie, makedonskiot narod, da si bideme oddelno, bez razlika na Grci i Srbi, i Bugari, da se gleda podednakvo kon site...".

Ve~erta na 27 mart (14 mart, star stil) 1903 godina Goce so svojata "revizorska ~eta" zaminal kon seloto Skri`evo kade ostanale tri dena, a ve}e na 30 mart (17 mart, star stil) se nao|ale vo dolinata na rekata Angista. Cel den gi proveruvale mo`nostite za ru{ewe na `elezni~kiot most i tunel. Koga sogledale deka bez pogolema te{kotija }e ja zavr{at dolgobaranata akcija se oddale~ile od mestoto i se oddale na pogolem odmor. Se odmarale do prikve~erinata na naredniot den. Pri zajdisonce na 31 mart (18 mart, star stil) go postavile eksplozivot, no}ta mostot i tunelot na `elezni~kata linija se razurnati. Atentatot kaj Angista predizvikal golemi reakcii, stranskite diplomati ispra}ale izve{tai do svoite vladi, a stranskite vesnici na svoite stranici odvojuvale prostor za opi{uvawe na nastanite pri Angista. Osmanliskite sili ja zgolemile kontrolata na `elezni~kite linii osobeno kaj mostovite i tunelite.