@alostite i navredite koi drugite ni gi nanesuvaat treba da gi podnesuvame ladnokrvno vo takvo raspolo`enie na duhot, taka {to toa {to ni go pravat drugite ne se dopira ne samo do nas, tuku i do nekoi drugi. Vakva ve`ba mo`e na ~ove~koto srce da mu donese ti{ina i da go pretvori vo prestojuvali{te na Samiot Bog.

Primer na takvo bezgnevie mo`e da bide Sv. Grigorij ^udotvorec od kogo nekoja bludnica na javno mesto barala plata za grev koj toj so nea bo`em go napravil. Toj na `enata ni najmalku ne se razgnevil, no krotko mu rekol na svojot prijatel: "Plati & kolku {to bara". Otkako ja primila nepravednata plata, `enata ja napadnal demon, a potoa svetitelot, so molitva go otrgnal demonot od nea. Ako ne mo`eme da ne se razgnevime, toga{ vo krajna linija treba da go skrotime jazikot. Kako primer za toa mo`e da go zememe Sv. Spiridon Trimitunski i Sv. Efrem Sirin.

Prviot vaka podnesuval `alost: Koga po naredba na gr~kiot car vlegol vo palatata, nekoj od slugite, koi{to se nao|ale vnatre, smetaj}i go za pita~, mu se potsmevale i ne sakale da go pu{tat vnatre, duri i go udrile po obraz. Sv. Spiridon, bidej}i nezloben, go ispolnil zborot Gospodov i mu go svrtel i drugiot obraz (Mt.5,39). Prepodobniot Efrem Sirin, podvizuvaj}i se so post vo pustinata, ostanal bez hrana poradi nespretnosta na svojot u~enik na sledniot na~in: u~enikot koj mu ja nosel hranata, patem slu~ajno go skr{il sadot so jadeweto, prepodobniot, gledaj}i go na`alenoto duhovno ~edo, mu rekol: "Ne se na`aluvaj brate, oti ako hranata ne saka da dojde kon nas, nie }e pojdeme kon nea" i po{ol, sednal do iskr{eniot sad i sobiraj}i ja hranata ja izel - tolku bil bezgneven!

Na koj na~in se pobeduva gnevot mo`e da se vidi od `itieto na Pajsij Veliki koj Go molel Gospoda Isusa Hrista da go oslobodi od gnevot. Hristos mu odgovoril na molbata: "Ako saka{ da gi pobedi{ gnevot i jarosta zaedno, ni{to ne posakuvaj, nikogo ne mrazi i ne navreduvaj!"

Za da go so~uvame mirot du{even, treba od sebe da go otrgneme o~ajot i da nastojuvame da imame radosen duh, da ne se `alostime, oti: "@alosta mnogumina ubila i nikakva korist od nea nema" (Sirah. 30,25).

Ako ~ovekot e vo golema beda, koga se odnesuva na ne{tata koi mu se potrebni na teloto, te{ko e da se pobedi `alosta. Ova sekako se odnesuva na slabite du{i.

Za ~uvaweto na du{evniot mir treba da odbegnuvame da gi osuduvame drugite. So neosuduvawe i mol~ewe se ~uva mirot du{even: koga ~ovekot se nao|a vo takva sostojba dobiva bo`estveni otkrovenija. Za da se oslobodime od osuduvaweto treba da vnimavame na sebesi i od nikogo da ne primame povr{ni misli i za site da bideme mrtvi.

Zaradi zapazuvaweto na du{evniot mir treba po~esto da vleguvame vo sebesi i da se zapra{uvame: kade sum jas? Pri toa treba da vnimavame telesnite setila da mu slu`at na na{iot vnatre{en ~ovek, osobeno vidot i da ne ja rasejuvame du{ata so setilni predmeti, bidej}i blagodatnite darovi gi primaat samo onie koi{to bdeat nad du{ite svoi. Koga ~ovekot se gri`i da ima smireno srce i mislite svoi da gi ~uva vo mir, toga{ site stapici na neprijatelot ostanuvaat nedelotvorni, oti kade {to e mirot na mislata, tamu po~iva i Samiot Bog. "Vo mirot", velat, "e mestoto Negovo".