Na samo dva kilometri odale~enost od Op{tina Samokov se nao|a seloto Ben~e so svoite pedesetina ku}i. Ben~e e selo so ~isto makedonsko naselenie izrasteno vo slavnoto i patriotsko Pore~e. @itelite na Ben~e ovie denovi bea vo golema opasnost, a za niv se zboruva{e nasekade vo na{ata zemja i vo stranstvo. Mnogu televiziski i radio stanici kaj nas i vo svetot, me|u koi i pro~uenata "Si-en-en", ja prenesoa vesta za nastanot {to se slu~i na 28.03. vo 22.30 ~asot (nedela), vest koja e osobeno aktuelna i za koja i denes vo Zapadna Makedonija ne prestanuva da se zboruva.

Vo nedelata na 28.03. vo 22.30 ~asot na okolu 300 metri od seloto vo edna niva {to se nao|ala do samata selska {uma, odeknala silna eksplozija. Site ispla{eni stanale od krevetite i istr~ale nadvor da vidat {to se slu~ilo. Tie pomislile deka vojnata od SR Jugoslavija do{la i kaj niv vo nivnoto selo. Ben~ani vo svoite posteli pove}e ne se vratile i no}ta ja minale pravej}i muabet {to da pravat ako i na niv po~ne da se puka i na koj na~in da se branat.

Po silnata detonacija i treseweto na ku}ite, utredenta vo ponedelnikot, u{te vo ranite utrinski ~asovi od svojata ku}a prv izlegol selskiot {umar Trajan Trajanovski i trgnal da otkrie kade se slu~ila eksplozijata. Minuvaj}i pokraj trloto polno so ovci locirano na krajot od seloto blizu do edna niva koja grani~ela so selskata {uma, zabele`al golema dupka so pre~nik od nekolku metri i dlabok krater. Drvoto {to bilo vo neposredna blizina, bilo raspar~eno. [umarot Trajanovski vo dlabo~inata na kraterot vedna{ zabele`al rasfrlani delovi od eksplozivna naprava. Toj prvin gi fotografiral delovite od eksplozijata a potoa gi pribral. Vedna{ potoa se upatil kon Samokov i vo policiskata stanica go prijavil slu~ajot.

@itelite na Samokov od ranoto utro bile na noze. Najalarmantna bila sostojbata me|u vrabotenite na fabrikata za proizvodstvo na oru`je, municija i suveniri. Ovaa fabrika raboti pove}e desetina godini i so oru`je i so municija ja snabduva{e JNA koga Makedonija be{e del na SR Jugoslavija. Vrabotenite koga slu{nale deka eksplozijata se slu~ila na samo dva kilometri od nivnata fabrika vo s. Ben~e, bile frapirani i dolgo vreme ne mo`ele da se sozemat od stravot za mo`nosta deka eksplozivnata naprava mo`ebi bila nameneta tokmu za niv i za nivnata fabrika.

Nabrzo vesta za nastanot se pro{irila niz celo Pore~e, po~nuvaj}i od seloto Zduwe koe se nao|a vo blizina kade {to se gradi hidrocentralata "Kozjak", pa s# do Makedonski Brod. Site `iteli na Pore~ieto vo eden glas pobarale od makedonskite vlasti objasnuvawe za kriti~nata situacija vo koja se na{le. Nivnata nervoza po~nala da kulminira koga po celi denovi i no}i silnite motori na avionite sozdavale strav kaj site `iteli. Momentnata krizna sostojba pore~ani gi naterala da go potro{at re~isi posledniot denar vo kupuvaweto na `ivotnite produkti neophodni za pre`ivuvawe vo voena sostojba.

Policijata pod pritisok od javnosta koja barala `iva informacija, po~nala so svoi eksperti da go razre{uva celiot slu~aj vo Ben~e i celi tri dena go ispituvala terenot kade eksplodiral proektilot, odnosno eksplozivnata naprava. Za toa vreme eden od `itelite na s. Ben~e ve}e sobral mnogu delovi od rasprskanata eksplozivna naprava i skri{um od policijata do{ol vo Tetovo i se upatil vo privatnata TV stanica "Kis". Urednikot na ovaa ku}a od Tetovo presre}en {to ima silen mediumski nastan napravil devetminutna emisija i vo `ivo pred svoite gleda~i vo Polo{kiot region koj broi nad 300.000 `iteli vedna{ ja emituva{e vo ve~ernite udarni vesti.

Vedna{ potoa `itelite na Polog bea na noze. Tie ve}e so `iva slika prenesena na TV bea uvereni deka vo Zapadna Makedonija bezbednosnata sostojba stanuva krajno neizvesna, odnosno deka vo sekoj moment mo`na e eskalacijata na vojnata od severniot sosed vo na{ata dr`ava.

Vo atarot na seloto Novo Selo, oddale~eno desetina kilometri od Gostivar pod padinite na [ar Planina, no}ta me|u vtornikot i sredata na 30 i 31 mart, se slu{na straotna eksplozija vo dva navrati vo period od dve do tri minuti. Od silnata detonacija se potresoa site ku}i i drugi objekti i vo edna sekunda site `iteli na Gostivar i okolnite sela bea izlezeni nadvor od svoite domovi.

Stravot me|u site `iteli na ovie prostori ja dostigna kulminacijata koga utredenta, vo sredata na 31 mart, avioni na NATO od tipot lovci bombarderi srede pladne po~naa da izveduvaat ve`bi ostavaj}i na neboto raznovidni {ari od beli tragi. Seto toa sozdade u{te pogolem revolt kaj gra|anite koi baraa odgovor od nadle`nite na{i organi - koj im dozvoli na NATO-avionite da pravat s# {to sakaat po na{eto nebo, da frlaat eksplozivni napravi, odnosno proektili i da go zagrozuvaat `ivotot na site gra|ani i nivnite imoti. Vakvata destabilizacija na dr`avata gi natera gra|anite odnovo da zapo~nat kupuvawe na prehranbeni artikli, koi{to bea so drasti~no pogolemi ceni.

Dodeka `itelite na Polo{kiot region i Pore~ieto s# u{te `ivo diskutiraat me|u sebe za nastanatite eksplozii, javnosta vo Makedonija be{e informirana deka eksploziven proektil vo vid na raketa ovie denovi e frlen vo neposredna blizina na seloto Lojane, Kumanovsko. Mediumite soop{tija deka i tamu nemalo za sre}a `rtvi, no, deka stanuva zbor za ist proektil kakov {to e frlen vo s. Ben~e i vo s. Novo Selo - Gostivarsko za {to s# u{te nema nikakvi oficijalni informacii. Do na{ata javnost stranski novinski agencii prenesoa deka vakvi proektili pred izvesno vreme se ispukani vo sosedna Bugarija i Albanija. Za eventualni `rtvi i materijalni {teti nema nikakvi informacii.

[tabot na NATO-silite {to se nao|a vo Skopje pritisnat od javnosta prizna deka proektilite padnati vo selata Ben~e i Lojane se del od voenata oprema na NATO i deka stanuva zbor za proektil vozduh-zemja od tipot "HARM" istrelan od avion lovec - bombarder. Ovoj proektil ima dol`ina od 4.17 metri i obem na teloto od 25 santimetri. Raketniot proektil e te`ok 350 kgr. i toj e namenet za uni{tuvawe na pove}e tipovi raketni sistemi kako {to se "SAM" naveduva~ki i meterolo{ki radari i raznovidni civilni radari, odnosno repetitori. Eksperti od NATO i od na{ata policija i armija velat deka ovoj proektil mo`e da bide avionska raketa od tipot "sperou" (vrap~e), odnosno "snajvinder". Ovie proektili gi nosat love~ki avioni i vo slu~ajov stanuva zbor za avion od tipot "F18".

Nekoi eksperti velat deka pilotot koj e od sostavot na NATO isfrlil proektili vo pove}e strategiski mesta na gradovi vo Kosovo koi se vo neposredna blizina na na{ata granica, kako {to e Prizren, no i deka istiot vo begstvo vlegol vo na{ata teritorija i poradi tehni~ka gre{ka e ispadnata nekoja raketa od avionot pri {to za sre}a nema ~ove~ki `rtvi i materijalna {teta, no dokolku se slu~i da ima {teta nea NATO }e ja nadomesti.

Gra|anite od Zapadna Makedonija otvoreno do nadle`nite organi sega go postavuvaat pra{aweto - zo{to avionite na NATO koi na na{eto nebo vr{at izviduva~ka misija na granicata so severniot sosed so sebe nosat eksplozivni proektili i istite gi ispu{taat samo vo no}no vreme na na{a teritorija. Odgovorot deka stanuva zbor za nekakva tehni~ka gre{ka, tie ne go prifa}aat, tuku baraat NATO da prekine so izveduvawe na vakvi cirkusi i da zapla{uva, odnosno da go zagrozuva `ivotot na site gra|ani vo na{ata zemja, osobeno vo Zapadna Makedonija kade {to `iveat nekolku stotici iljadi lu|e.

Tenziite na u{te pogolema nesigurnost na mirno `iveewe, ovie denovi gi zgolemuvaat novite branovi begalci koi sekojdnevno doa|aat od Kosovo. Tetovo ve}e e prebukirano od begalci, no i selata se polni i pove}e nema mesto nitu eden begalec da se pribere osven vo kampot vo s. Nepro{teno.

Se smeta deka vo Dolen Polog momentno ima nad 15.000 begalci od Kosovo, no nivniot broj to~no ne se znae, bidej}i begalcite gi prima i smestuva Crveniot krst i humanitarnata organizacija "El Hilal" koja ne dava podatoci za begalcite. Za onie begalci koi se smesteni kaj svoi rodnini i prijateli nema opasnost za hrana i lekarstva, odnosno medicinska pomo{, bidej}i bolnite po ku}ite gi posetuvaat privatni lekari i tie niv gi le~at. Vo Medicinskiot centar vo Tetovo ima smesteno pove}e bremeni `eni, no ima i mnogu raneti begalci, ma`i od 18 do 30 godini koi se lekuvaat i za koi gra|anite velat deka se borci na OVK. Crveniot krst od Tetovo e iscrpen i ne mo`e na novodojdenite begalci da im dade kompletna pomo{ osven po edno }ebe i leb poradi {to doa|a do golem revolt kaj begalcite.

Bidej}i Tetovo ve}e ne be{e vo mo`nost da prima begalci, tie so organizirani avtobusi ovie denovi pristignaa vo Gostivar. Samo za dva do tri dena pretsedatelot na ogranokot "El hilal", Sali Saliu, i negovata ekipa primija nad 11.000 begalci i gi smestija vo selata Re~ane, Vrutok, Raven, Lakavica, Srbinovo, Vrap~i{te, Forino, ^egrane i drugi naseleni mesta vo koi prete`no ili celosno `ivee albansko naselenie. Grade`nata operativa na Pelagonija so svojata mehanizacija ve}e se nao|a vo s. ^egrane i za kuso vreme }e go osposobi kampot koj se predviduva da primi nekolku iljadi begalci.