Sostojbata so begalcite postepeno se normalizira. Vo denovite na vikendot na granicata nema{e golem pritisok za novi preminuvawa. Na preminite Blace i Ja`ince vo tekot na vikendot vlegoa okolu 200, a samo na 12.04 na na{ata teritorija se pu{teni 300 begalci. Na jugoslovenskata strana od granicata patrolite ne zabele`ale pogolemi grupi begalci, no se pretpostavuva deka vo okolnite {umi s# u{te ima mali grupi {to ~ekaat da vlezat vo Republika Makedonija. Begalcite {to vo tekot na vikendot vlegoa vo zemjava, so avtobusi se prefrlaa vo kampot Stenkovec kade {to po registriraweto se smestuvaa vo {atori. Organizaciite na Crveniot krst vlo`uvaat napori za da gi soberat ~lenovite na razdelenite semejstva.

Na 12. 04 zasedava{e Krizniot {tab na Vladata, kooridiniran od ministerot za odbrana, Nikola Kqusev. Toj se zalo`i za pobrzo evidentirawe na site begalci, vklu~uvaj}i gi i tie {to se smesteni vo semejstva. Sugerirano e da se napravi pravna regulativa za prestoj na begalcite vo kampovite.

Vozdu{niot most, preku koj del begalci treba da bidat prefrleni vo treti zemji, vo tekot na vikendot funkcionira{e neprekinato i so zgolemen intenzitet. Zainteresiranosta na begalcite za zaminuvawe vo Germanija e najgolema i za tamu ima turkanici za prijavuvawe. Dosega preku vozdu{niot most se preneseni okolu 6.000 begalci, a najgolem broj od niv najdoa zasolni{ta vo Germanija i vo Turcija.

Minatata sabota tri aviona na germanski aviokompanii od Skopje za Germanija prefrlija 680 begalci, eden makedonski avion prefrli 159 begalci vo Turcija, a prvpat se prefrleni i 60 begalci vo Polska. Vo nedelata od skopskiot aerodrom letnaa {est avioni so vkupno 1.039 begalci, koi se upatija kon drugi zemji. Vo Germanija toj den se preneseni 950 lica, a so norve{ki avion 94 begalci zaminaa vo Oslo. Minatata nedela na 12.04. za Izrael zaminaa 111 lica, a u{te 6 avioni so begalci bea najaveni da letnat kon Germanija.

Visokiot komesarijat za begalci vo Makedonija tvrdi deka dosega vo zemjava pristignale okolu 125.000 lu|e od Kosovo. Vo momentov ima 105.000 begalci, od koi 44.000 se vo tranzitnite centri, a 60.000 se smesteni vo semejstva.

Zaradi zajaknuvawe i konsolidirawe na redovite na OVK, Vladata na Ha{im Ta~i, regrutirala i borci od Makedonija. Spored neoficijalni izvori, toa bilo napraveno so pomo{ i poddr{ka od politi~kite partii na Albancite vo Makedonija. Novite regruti na OVK, me|u koi golem broj sredno{kolci od op{tinite vo Zapadna Makedonija, bile upatuvani na obuka vo nekolku centri vo severna Albanija. Seto toa, bilo del od intenzivnite podgotovki za probiv na OVK od Albanija kon SR Jugoslavija. So apelot "da im pomogneme na bra}ata vo Kosovo" otvorena e linijata na regrutacija od etni~ki patriotizam.

Vo Tirana toa se komentira kako "moralna obvrska" na Albancite bez razlika kade `iveat. No, ako regrutite - dr`avjani na Republika Makedonija se involviraat vo voeni operacii, bez ogled dali se borat pod znameto na OVK ili ne, tie mnogu lesno mo`at da ja vovle~at Makedonija vo ona {to ovde se narekuva tu|a vojna.

Kako {to e poznato, Vladata na Ha{im Ta~i be{e formirana, odnosno samoproglasena vo egzil. Nejzinata "promocija" se slu~i na 2 april vo Tirana, a vo voeni uslovi taa denes "funkcionira" na relacijata Pri{tina - Tirana. Ha{im Ta~i, poznat pod prekarot "zmija" e ~ovekot koj ja predvode{e kosovskata delegacija i koj go soop{ti albanskoto"da" na pregovorite vo Pariz, vo vreme koga jugoslovenskite vlasti imaa raspi{ano poternica po nego. "Kabinetot" na Ta~i ima dvanaeset ~lenovi, od koi sedum se ~lenovi na OVK. Glavniot tovar na sega{nite aktivnosti vo Vladata na Ta~i go prezemaat ministerot za odbrana, Azem Siqa, ministerot za vnatre{ni raboti, Rexep Selimi i prviot ~ovek na razuznavaweto i kontrarazuznavaweto, Kadri Vejseli. Celata operacija za probiv na OVK od Albanija vo SR Jugoslavija bila pomognata od stranskiot faktor, odnosno od SR Germanija i SAD.

Agencijata Frans-pres, povikuvaj}i se na voeni izvori javi deka makedonskite grani~ni organi uapsile ~etvorica pripadnici na OVK, vo uniformi i so dokumenti {to ja potvrduvaat nivnata pripadnost. Pretstavnici na Ministerstvoto za odbrana i Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na 12.04. izjavija deka nemaat podatoci za toa deka se uapseni pripadnici na OVK i ne ja potvrdija ovaa vest.

Premierot Qub~o Georgievski vo nedelata go primi pretsedatelot na bugarskata vlada Ivan Kostov, koj za prvpat doa|a vo oficijalna poseta na Makedonija. Celta na posetata na premierot Kostov, kako {to istakna Georgievski, be{e posetata na kampot Stenkovec i izvorno da se zapoznae so krizata koja nastapi so begalcite vo na{ata dr`ava. Premierite na dvete zemji se soglasija za mirna razvrska na kosovskata kriza.