Bi se reklo deka nekoi Makedonci se sramat da go upotrebat zborot genocid, koga se zboruva za istorijata na makedonskiot narod od ovoj dvaesetti vek. Me|utoa, za `al, toj poim sosema e objektiven - po~nuvaj}i od Balkanskite vojni (1912-1913 godina) vo Makedonija zapo~na ona {to turskata vlast ne se obide da go izvr{i vo tekot od okolu 550 godini vladeewe na tie prostori, a toa e celosno uni{tuvawe na edna nacija so svoja istorija, so svoja kultura, so svoj jazik i etni~ki identitet. Vo golem del toj genocid be{e konkretiziran - od dene{ni vozmo`ni i logi~ni pove}e milioni Makedonci, ostanaa re~isi raka narod, okolu 1,5 milion lu|e i, sega, postoi opasnost i vrz niv da se izvr{i genocid. Vo vakvi slu~ai odgovorot e eden: odbrana, bidej}i koj ne se brani, is~eznuva od ovoj svet.

I bez prilivot od novo albansko naselenie, vo Republika Makedonija zaradi demografskiot prirast na albanskoto naselenie, postoe{e opasnost Makedoncite vo sopstvenata dr`ava da se najdat eden iden den kako stranci, kako malcinstvo. Osven toa, idejata za "Golema Albanija" ne e nova: ve}e triesetina godini taa se razviva me|u Albancite na Balkanot i vo stranstvo. Nekoj tie idei gi nasadi kaj lu|eto, koi ne se svesni deka takvite streme`i mo`at ne samo na drugi balkanski narodi da im donesat nesre}i, tuku i na nivniot, za {to vo momentov zboruvaat kosovskite nastani vo Jugoslavija.

Nekoi lu|e se pra{uvaat dali tie sega{ni balkanski nastani ne se del od mnogu poobemna i podlaboka svetska strategija i taktika, ~ija cel e opkoluvawe na ogromnata ruska zemja od 17 milioni kvadratni kilometri, so muslimanski dr`avi so cel taa da bide vovle~ena vo nova, klasi~na, a ne nuklearna vojna i smalena me|u drugoto so hemoragija i raspa|awe na Ruskata federacija? So ova, kako porano so komunizmot, u{te edna{ slavjanskite zemji bi bile blokirani vo nivniot ekonomski razvoj i kako takvi, ne bi prestavuvale konkurent na doma{en, a osobeno na nadvore{en plan, na zapadnite razvieni industriski dr`avi. Nekoi od ovie zapadni zemji vo poslednite nekolku veka palea i `area po cel svet bez konkurent, bez protivte`a, a sepak, sega i pokraj site akumulirani bogatstva i sila, se nao|aat na pragot od siroma{tijata. Vo Anglija na primer, spored zapadnite mediumi, edna tretina od naselenieto se siroma{ni. Vo SAD, koi vo golem del se zbogatija blagodarej}i na dvete svetski vojni od koi dobija ogromni profiti, me|u drugoto so razvivawe na industrijata za voeni celi i so davawe zaemi na drugi dr`avi, ima okolu 20 milioni siroma{ni (no mo`ebi ovoj broj e mnogu pogolem).

Kako i da e, nikoj deneska ne mo`e da si dozvoli atomska vojna i zatoa, ve}e odamna se znae deka }e ima obidi vo idnina da se predizvikuvaat lokalni ("klasi~ni") vojni so cel da slu`at kako ventil na sigurnost i za oslabuvawe na dr`avi - konkurenti i istovremeno zbogatuvawe na nekoi dr`avi i poedinci. Ona {to vo takvite hipotezi se zaborava e deka "doma{niot esap na pazar ne izleguva", t.e. postojat ili se javuvaat nepredvideni ili nepredvidlivi ~initeli i faktori {to mo`at sosema da gi zamrsat "ubavite" inicijalni smetki. Posledi~no, mo`e da se slu~i da se realiziraat proro{tvata od Francuzinot Nostradamus od {esnaesettiot vek deka Rusite }e dojdat do @eneva vo [vajcarija i do Atlantskiot okean, preku vojna, bidej}i Rusija koja potencijalno e mnogu posilna i ponenaivna otkolku {to nekoi si zamisluvaat, sekoga{ se branela vo istorijata, i nema pri~ini da se misli deka i vo idnina nema da bide taka. Se rabira deka na ovaa svetska {ah-tabla ne treba da bidat izgubeni od predvid i drugi dr`avi, kako na primer kineskiot gigant. Obidite da se turkaat edni protiv drugi nekoi zemji slavjanski me|u sebe ili protiv muslimanski, ili Kina protiv Rusija itn., mo`at da imaat sosema druga evolucija, drug rasplet, nepredviden od strana na manipulatorite.

Vo granicite na vakvoto gledawe na ne{tata, mo`e da se pretpostavi so golema doza na bliskost do vistinata, deka Albancite od Kosovo, ili od kade i da se, kako i drugi narodi, se samo pioni {to se vle~at, koi se upotrebuvaat edni protiv drugite, oti na nekoi na ovoj svet po tradicija tu|ite stradawa i tu|ata krv im se mnogu slatki (i profitabilni).

Sega{nite nastani vo Jugoslavija voop{to, vo Kosovo posebno, ne iznenaduvaat.Tie bea o~ekuvani ve}e dolgo vreme, najmalku od pred petnaesetina godini. Bea o~ekuvani, posakuvani i diskretno pomagani od strana na nekoi "misliteli". Po Bosna, {to mo`ebi e samo pauza pred idni prodol`uvawa na borbi za i vo nea, a osobeno poslednite nekolku meseci i nedeli, sega{nite kosovski nastani mo`ea so sigurnost da se predvidat. Imeno, ni edna dr`ava na svetov ne mo`e da si dozvoli pasivno da gleda del od svojata populacija da raboti protiv nea. Sega, pak, koga Jugoslavija, prvenstveno Srbija, e sistematski bombardirana od strana na NATO, srpskiot narod e tolku razluten protiv Albancite od Kosovo, {to te{ko e da se o~ekuva da se ima soglasnost za nivno vra}awe vo Kosovo.

O~ekuvanata srpska reakcija na Kosovo, poradi bombardiraweto od strana na NATO, se slu~i - represija i terawe na Albancite kon sosednite dr`avi, bidej}i istite se smetani kako tu|o telo vo granicite na Srbija. I po~nuvaat postepeno da se pojavuvaat na videlo zadnite misli od nekoi lisici. Od edna strana vo Albanija, so prilivot na Albanci od Kosovo, lu|e so donekade razli~en mentalitet, koi vo Jugoslavija steknaa nekoi kulturni i materijalni dobra {to "albanskite Albanci" gi nemaat, se javuvaat prvite predznaci na sudruvawa me|u samite Albanci, me|u drugoto i zaradi toa {to "albanskite Albanci" `iveej}i vo avtarhija pod Enver Hoxa, vo izvesna merka si go zadr`ale staroto rodovsko ureduvawe, a i golemata siroma{tija.

Ova zna~i deka dvestete, ili pove}e iljadi begalci od Jugoslavija i od Kosovo vo Republika Makedonija, za makedonskata nacija prestavuvaat smrtna opasnost.

Ovaa opasnost be{e ve}e poznata, i zaradi toa be{e predviden koridor za kanalizirawe preku Makedonija na begalcite kon Albanija. Prevideniot plan za toj koridor bil izostaven. Makedoncite vo stranstvo i vo dr`avata sakaat da znaat to~no zo{to taka se postapi, so ~ie re{enie, so ~ij makedonski potpis toj plan e napu{ten? Dali nekoj vo Makedonija bil potkupen za taka da se postapi, ili, pak, bil izlagan so prazni vetuvawa dadeni od stranstvo? Imeno, sega bo`em me|u intervencionisti~kite zemji protiv Jugoslavija se javuvaat nesoglasuvawa na mnenijata. Edni zboruvaat za nekakov avionski most za prenesuvawe na begalcite vo drugi dr`avi, a ne site, samo nekolku desetici iljadi, drugi zboruvaat za potrebata tie da bidat zadr`ani vo Makedonija, na jugoslovenskata granica, bo`em nabrzo da bile vrateni od kade {to do{le.

Seto ova, po s# izgleda, e gluma, laga, ~ija cel e begalcite da si ostanat tuka, a rezultatot }e bide kraj na makedonskata dr`ava i na makedonskata nacija i vo pobliska ili podale~na idnina, te{ki nastani na Balkanot, a i po{iroko. Makedoncite sakaat da znaat i dali makedonskite ambasadori i drugi pretstavnici vo stranstvo imaat raboteno kako {to treba, dali tie ja imaat izvestuvano konkretno makedonskata Vlada za tie opasnosti, ili se zadovoluvale samo so priemi i so primawe plati?

Se postavuva i pra{aweto zo{to vo dr`avata site onie kaj koi do{le da `iveat stranci, od Kosovo na primer, ne se zadol`eni pod zakana na globa ili na zatvor da gi prijavat do nadle`nata vlast strancite {to gi primile kaj niv, kako i {to se postapuva vo sekoja dr`ava na svetov, osobeno vo vakvi momenti kakvi {to sega se slu~uvaat na tie prostori?

So stra{livost ni{to ne se postignuva. Republika Makedonija, iako e mala dr`ava, ima i treba da ima svoe dostoinstvo. Nikomu ne treba edna dr`ava da mu dozvoli da go gazi nejzinoto dostoinstvo profitiraj}i od nejzinite slabosti i te{kotii. Nikoj to~no ne znae kolku begalci do{le vo dr`avava, nivniot broj se ocenuva me|u sto i dveste iljadi, a mo`ebi se i pove}e. Nitu edna dr`ava vo Evropa ne mo`e da izdr`i tolkav broj od stransko naselenie dojdeno odedna{. Nikoj ne treba da se zala`uva so prazni vetuvawa vo vrska so tie novodojdenci deka bo`em na eden ili na drug na~in }e si odele i deka tie vo Makedonija bile privremeno. Makedoncite koi se vo stranstvo poleka sogleduvaat deka namerite na NATO ne se tolku iskreni kolku {to se mislelo. Portparolot na NATO vo Brisel, koj o~igledno bil izbran na svojata funkcija zaradi svojot dolg jazik sposoben brzo da odgovori na koe bilo, makar i te{ko pra{awe, nikoga{ vo svoite izjavi ne veli Makedonija, tuku Biv{ata Jugoslovenska Republika Makedonija. Drugi, pak, masmediumi i sli~no, po~nuvaj}i od napadot na NATO vrz Jugoslavija, denono}no grmat so imeto Makedonija, me|utoa sega se osoznava deka takvata prijatelska postapka mo`ebi krie galewe na `ivotno vo klanica za da stane doverlivo pred da mu se zadade smrtonosniot udar. Imeno, se konstatira po kojznae koj pat vo slu~aj na svetski lokalni ili po{iroki krizi, deka slobodata na masmediumite e mit i deka vo takvite momenti tie se orientirani od nekoi centri i slu`at za dezinformacii, intoksikacii, manipulacii iako za naivniot i neupaten ~ovek nivnite "vesti" izgledaat protkaeni so `elba publikata da bide kolku se mo`e podobro informirana.