Prodol`uvame so izvadoci od mojot trud (zasega neobjavena kniga) pod raboten naslov "Anti~ko-makedonskoto nasledstvo vo dene{nata makedonska nacija".

Niz literaturata za anti~ka Makedonija otkriv u{te nekolku anti~ko-makedonski obi~ai, za koi ne uspeav da najdam soodvetna analogija vo zapisite od na{ite folkloristi od 19. i 20. vek. Nekoi od niv odgovarale samo na vremeto vo koe postoele i nivna analogija od 19. i 20. vek, ednostavno ne e mo`na. Na primer, postoel poseben makedonskiot na~in (obi~aj) na izvr{uvawe na smrtnata kazna, za koj, sosema razbirlivo, nema soodveten obi~aj vo makedonskata kultura na 19. i 20. vek.

Drugite, pak, obi~ai za koi ne najdov analogija mo`at da pretstavuvaat predizvik do idnite istra`uva~i, koi eventualno }e ja prodol`at ovaa tema. Da navedeme nekoi od niv.

Makedonskite generali imale obi~aj da ne vojuvaat vo osmiot mesec od makedonskata godina, a toa e mesecot "desij", koj odgovara na sega{niot maj.

Vo glava 16 Plutarh ja opi{uva atmosferata pred bitkata na rekata Granik i pritoa go spomenuva ovoj makedonski obi~aj. Ovde ~itame:

"Mnozinstvoto od Makedoncite se pla{elo od dlabo~inata na rekata i od nejzinite neramni i strmni bregovi od drugata strana, kade {to ne mo`elo da se izleze bez borba. Nekoi, pak, go opomenuvale Aleksandar deka ne treba da se gazi stariot obi~aj so mesecot desij, koga makedonskite kralevi obi~no ne vojuvale.."

Ne e poznato poradi koi pri~ini makedonskite kralevi ne vojuvale vo maj. Mo`ebi toa e poradi spomenatite proslavi na proletta, koi bile edni od najzna~ajnite anti~ko-makedonski obredi i za koi vidovme deka ostanale do denes kaj Makedoncite.

Za ovoj obi~aj e sosema razbirlivo zo{to nema svoja soodvetna analogija kaj Makedoncite od 19. i 20. vek.

Makedonskata praktika, spored koja, za vreme na sudeweto na pozna~ajnite prestapnici, kralot bil sudija, a vojskata porota, ja spomenuva hroni~arot Kurtius Ruf. Eve {to veli toj:

"Vo najva`nite slu~ai se primenuva{e od damnina vospostavenata makedonska praktika kralot da go vodi sudeweto, dodeka vojskata (ili obi~nite gra|ani za vreme na mirot) da ja igraat ulogata na porota."

Sosema e razbirlivo zo{to i ovaa praktika (koja bila avtenti~na makedonski) nema svoja analogija vo kulturata kaj Makedoncite od 19. i 20. vek.

Istori~arot Vilken, citiraj}i postari izvori, go opi{uva ovoj obi~aj kaj Makedoncite. Toj pi{uva:

"Aleksandar... koga dojde blisku do bregot skokna sose oklop, go zabode kopjeto vo pesoklivata pla`a i izvika deka ja dobil Azija od bogovite kako zemja dobiena so kopje".

Ovde sekako deka stanuva zbor pove}e za eden vid "obreden gest" otkolku za obi~aj. Mo`no e da go ima i kaj drugi narodi, a kaj Makedoncite od 19. i 20. vek, ne ostanal poradi razbirlivi pri~ini.

Anti~kite Makedonci (kako i nekoi drugi narodi od toa vreme) javnata blagodarnost i odobruvawe ja iska`uvale so frlawe cve}iwa po doti~nata li~nost. Plutarh vo glava 53, opi{uva edna vakva scena za vreme na edna beseda {to ja odr`al Kalisten pred makedonskite vojnici. Tie tolku se voodu{evile od besedata {to po~nale da frlaat cve}iwa i pandelki po nego. Ovde ~itame:

"...Vo prisustvo na golem broj pokaneti gosti na edna kralska ve~era, koga bil pokanet so ~a{a v raka da im izre~e pofalba na Makedoncite, toj odr`al tolku slatkore~iv govor {to gostite stanale, mu rakopleskale i frlale venci po nego."

I Urlih Vilken go opi{uva ovoj obi~aj, povikuvaj}i se na deloto na Arijan. Pi{uvaj}i za radosta {to makedonskite vojnici ja do`iveale, otkako go videle zdrav svojot car Aleksandar Makedonski, koj ozdravel po edno te{ko ranuvawe, Vilken veli:

"Od site strani tie se turkaa da gi doprat racete, kolenicite ili ali{tata na svojot sakan kral, ili barem da se zagledaat vo negovoto lice i da iska`at zborovi na zadovolstvo, zatrupuvaj}i go so cve}iwa i pandelki."

Vo literaturata {to ja pregleduvav ne zabele`av vakov ili sli~en obi~aj kaj Makedoncite od 19. i 20. vek.

Ovaa praktika e opi{ana kaj pove}e avtori. Vilken pi{uva:

"Voeniot sud go osudi Filota na smrt, a egzekucijata be{e vedna{ izvr{ena po makedonski na~in, so frlawe kopja vo nego."

I za ovaa praktika e pove}e od jasno zo{to nema svoja analogija vo narodnata kultura na Makedoncite od 19. i 20. vek.

Vilken, citiraj}i postari izvori, vo vrska so lovot kaj vrvnite lu|e na anti~ka Makedonija, pi{uva:

"Na lov nikoj od slugite ne smeel da ubie divo `ivotno pred toa da go stori carot."

Sigurno deka ovoj obi~aj go imalo i kaj drugi narodi i jasno e zo{to nitu toj nema svoja analogija me|u obi~aite na Makedoncite od 19. i 20. vek.

Ovoj obi~aj na eden vid "pro~istuvawe" pred odeweto vo vojna, go opi{uva Kurtius Ruf:

"Voobi~aen obred za pro~istuvawe na vojnicite od strana na makedonskite kralevi be{e se~eweto na ku~e nadve i rasfrluvaweto na negovata utroba levo, desno i napred vo ramnicata vo koja treba{e da bide vodena vojskata. Potoa site vojnici zastanuvaa vo taa okolina, kowicata na edno mesto, a falangata na drugo."

Ovoj obi~aj vsu{nost bil eden vid magiski ritual, koj se vr{el so cel pro~istuvawe (lustracija) na vojskata. Prvo se vr{el pred sekoja bitka, a potoa samo edna{ godi{no. Spored d-r Nade Proeva ("Studii za anti~kite Makedonci", str. 167) ovoj obi~aj go koristele samo Makedoncite i Hetite. Iako ne ostanal vo svojata izvorna forma, vo su{tina ovoj obi~aj se zadr`al i denes. I denes vo nekoi sela se pravat magiski rituali so cel "pro~istuvawe" od bolest i razni neprijatnosti (lo{i duhovi i sl.).

Na mladite lu|e vo anti~ka Makedonija, koi s# u{te nemale otepano diva sviwa za vreme na lov, im bilo zabraneto da se navaluvaat nanazad dodeka jadat. Vo vrska so ova Hamond pi{uva:

"Sekoj Makedonec {to nemal ubieno diva sviwa bez da upotrebi mre`a, ne smeel da se navaluva nanazad za vreme na ve~erata."

Ova nesomneno pretstavuva u{te eden simboli~en obi~aj (sli~en na onoj za noseweto ma{ki pojas), koj se odnesuval na "preminot" od mom~e vo ma`. I od ovoj obi~aj se gleda kolkavo vnimanie anti~kite Makedonci im posvetuvale na vojni~kite naviki i na fizi~kata podgotvenost i sposobnost na ma`ite. Ne znam dali vakov sli~en obi~aj postoi kaj Makedoncite od 19. i 20. vek.

Makedonskiot arheolog d-r Eleonora Petrova spomenuva eden obi~aj {to go koristele Pajonkite. Ovde ~itame:

"Pajonkite (no i Trakijkite) gi vitkale svoite zavetni darovi vo p~eni~na slama i gi ispra}ale na Delos. Toa e prikaz na plodnosta i vegetacijata."

Nitu na ovoj obi~aj ne naidov na analogija kaj obi~aite na Makedoncite od 19. i 20. vek.

Poznat e specifi~niot makedonski na~in na signalizacija za vreme na vodeweto na borbata. Pritoa se koristele razli~ni boi znamiwa zaka~eni na dolgite kopja (sarisi) so koi se davalo znak za napad na oddelni voeni edinici vo tekot na borbata. Normalno deka nitu ovoj na~in na vojuvawe ne mo`e da ima soodvetna analogija me|u Makedoncite od 19. i 20. vek.

Anti~kite Makedonci neguvale kult kon afionot i go smetale kako pogreben simbol (podetalno kaj: d-r Nade Proeva, cit. delo, str. 185). Kaj Makedoncite od 19. i 20. vek ne uspeav da najdam vakva analogija ({to ne mora da zna~i deka istata ne postoi).

Za oblekata na anti~kite Makedonci

Da ka`eme nakratko i zbor-dva za oblekata na anti~kite Makedonci. Isto kako i denes, taka i vo antikata, posebno sosednite narodi vo osnova glavno se oblekuvale sli~no. Sepak, u{te toga{ postoele specifi~ni elementi na oblekata {to gi sre}avame kaj anti~kite Makedonci. Edna od niv bil makedonskiot {e{ir "kausija", koj imal {irok obod. Makedonskite kralevi okolu kausijata nosele bela lenta.

Drug vid na kapa bila za{ilenata kapa, vo literaturata poznata kako brigiska kapa (d-r. N. Proeva, cit. delo, str. 112).

Element od makedonskata nosija bila i kratkata makedonska nametka "hlamida", koja se spu{tala od vratot do ne{to pod polovinata. Taa e pretstavena na pove}e anti~ko-makedonski moneti. Interesno e {to vo Vodensko ma`ite vo 19. vek isto taka nosele nametka, no taa bila podolga.

Obi~nite makedonski ma`i nosele i "hiton", t.e. platnena ko{ula do kolena, od koja najverojatno podocna }e proizleze ma{kata ko{ula vo makedonskite narodni nosii, kakva {to vpro~em se sre}ava i kaj narodnite nosii na drugite sosedni narodi.

Isto taka pove}e avtori, koi pi{uvaat za antikata, spomnuvaat makedonska posebna obleka (nosija), a na makedonskite kralevi najomilena boja im bila purpurnata. Vilken pi{uva:

"Toj (kralot, z.m.) nema{e posebno kralski amblemi, a purpurna boja na nametkite i {iroki {apki nosea i dvorjanite."

Spored likovnite pretstavi od toa vreme se gleda deka i makedonskite `eni na glavata nosele marami.

Ve}e spomnavme deka belata boja na oblekata bila boja za vreme na sve~enosti, a taka bilo i so purpurnata boja.