Na 19 januari (6 januari, star stil) 1903 godina, pridru`uvan od ~eta so okolu 40-tina du{i Goce Del~ev ja napu{til Sofija. Vo ~etata se nao|ale ~etnici verni na negovite ideali. Me|u niv bile Ivan Atanasov-Gr~eto, Koce Mutaf~iev, Stani{ Nakev, Hristo Kuslev, Dimitar (Mito) Zaprev, Tano Haxiolov, Kara Vasil i drugi. Da ne zaboravime da go spomeneme i neumorniot poet Peju Kra~olov Javorov.

Istiot den pristignale vo Samokov, posledniot bugarski grad na patot za Makedonija. Stani{ Nakev velel deka po napu{taweto na Samokov ~etata oti{la vo edno selo kade dobile oru`je. Na sekoj dolga manlihera. Samokov go napu{tile naredniot den, a oru`jeto verojatno go dobile vo ^amkorija kade Del~ev izvr{il smotra na ~etnicite. Me|u ~etnicite Del~ev bil onoj proslaven vojvoda, oble~en vo "belo arnautsko fes~e so naokolu zavitkan crn {al ja pokriva{e ne mnogu golemata, obla glava. Siva {ae~ka bluza, sivi {ae~ki pantaloni-i opnati do kolena oreovi ~ak{iri, vo pristegnati opinci-gi ocrtuvaa pravilnite formi na figura so sreden rast. Oble~en samo vo leviot rakav temnosivo kepe, polunametnato i so povle~ena desna pola, pridava{e osobeno diva ubavina na celata gorda stava. So kama, revolver i patronda{ na polovinata, so prefrlena zad ramo svetla manlihera, Goce sli~en na nekakvo ajdu~ko bo`estvo."

No}ta me|u 21-22 januari (8-9 januari, star stil) pominale niz Samokov i pristignale vo Govedarica. Ovde se zadr`ale eden den. Ve}e na 23 januari (10 januari, star stil) se nao|ale na pat koj gi vodel kon granicata-kon Makedonija. ^etata pridru`ena od nekolku kowi natovareni so dinamit se dvi`ele po rilskite pazuvi, sledej}i ja linijata na zamrznatiot Beli Iskar. Poleka no bez mnogu napor ja sovladuvale sne`nata nagornina.

Na 24 januari (11 januari, star stil) se dvi`ele po bugarsko-osmanliskata (makedonska) granica, gledaj}i ja Makedonija, a osobeno Razlo{kata kotlina niz koj prote~uva istoriskata reka Mesta (anti~ka Nesta).

Vo ranite utrinski ~asovi na 25 januari (12 januari, star stil) 1903 godina ja pominale granicata. Toa bil prviot den na "turska zemja". No}ta pristignale vo Bansko, prvoto naseleno mesto na propatuvaweto niz Makedonija. Vo Bansko se zadr`ale ~etiri dena. Denovite pominuvale niz golem broj sredbi. Del~ev kako rakovoditel, du{ata na Organizacijata, bil zasipuvan so golem broj pra{awa na koi odgovaral so zadovolstvo. Sekoj negov zbor izviral od dlabo~inata na negovata du{a. "Nepresu{en izvor" za petvekovnata `ed za sloboda na makedonskiot narod. Na ovie sobiri se diskutiralo za dejnosta na VMRO. Posebno akcent se staval na Razlo{kata organizacija koja bila od golemo zna~ewe za {ireweto i razvivaweto na revolucionernoto dvi`ewe. Preku ovaa organizacija se vnesuval siot potreben materijal, posebno oru`je za Serskiot revolucioneren okrug i po{iroko. Za taa cel na 27 januari (14 januari, star stil) se odr`al sobir na vidni selani i rakovoditeli na selskata organizacija. Na sobirot se analiziralo makedonskoto revolucionerno osloboditelno delo, posmatrano od site agli. Se nametnuvalo i pra{aweto za krevawe vostanie.

Vo tekot na mnogu~asovnoto diskutirawe se razmenile bezbrojni mislewa. Me|u niv imalo nekoi {to se sprotistavuvale na linijata {to bila vospostavena na sobirot. Za edno od niv, od svoite se}avawa n# izvestuva Koce Mutaf~iev, Gocev soborec. Vo se}avawe mu ostanale zborovite na eden banski bogata{: "Kaj mo`eme nie, eden grst narod, da se ispravi i da se bori protiv ogromnata turska imperija." Del~ev nitu malku ne go promenil svoeto dvi`ewe, bez da se zamisli, poleka i uvereno odgovoril na somnevaweto: "Nie nema zasega u{te da se ispravime gradi so gradi pred golemiot i mnogubroen neprijatel, kako pred nekoj voz. No nie sme tolku silni, iako sme pomalubrojni, da mu razvrtime pove}e burmi, ta toj da se isturi i padne." Od ovde se gleda Gocevata namisla koja go sledela u{te od Sofija, preku vooru`eni akcii, minirawe prugi, tuneli, vozovi i drugo, da se udri po neprijatelot po naj~uvstvitelnoto mesto. Takvi diverzantski akcii trebalo da se prezemat {to pobrzo, so negovo li~no u~estvo. "Nie so takvi akcii }e go digame borbeniot duh na narodot, }e ja kr{ime silata na Otomanskata imperija i }e go ubedime narodot vo mo`nosta da vodi pobedonosna borba protiv mnogubrojniot neprijatel." Borbata }e se vodela za celosno osloboduvawe na Makedonija, za sloboda na makedonskiot narod. "Slobodata ni treba nam. Taka kako to ja vladeeme no}ta treba da go vladeeme i denot. I toa }e gopostigneme ili }e izumreme!"

Vo Bansko ostanala edna ~eta, "banska" pod rakovodstvo na Jonko Vapcar~eto. Preostanatite predvodeni od Del~ev se upatile kon Razlog. Ista im bila namerata, da se sretnat so narodot, da ja sogledat goleminata na revolcionerniot duh, `elbata za krevawe na semakedonsko vostanie, a osobeno podgotvenosta za toj ~in. Javorov za prvpat mo`el da go vidi Del~ev kako agitator me|u narodot, so celata negova privle~nost, sposobnosta da ja preleval silnata svetlina na svojata du{a kaj slu{atelite. Za Del~ev Javorov veli: "Taka neobi~nata qubov na toj neobi~en ~ovek stanuva qubov i vera na celiot narod."

Na 31 januari (18 januari, star stil), Del~ev odr`al sostanok so rakovoditelite na Organizacijata. Pri zajdisonce se prigotvuvale za na pat koj }e gi odvede s# podlaboko vo prekrasnata, no porobena Makedonija. No}ta go napu{til Razlog, pominuvaj}i pokraj Bansko, se upatile kon centarot na Serskiot revolucioneren okrug.

Za vreme na nekolkudnevniot prestoj Del~ev ja otkril postoe~kata {pionska mre`a vo Razlog.

Po tridnevno patuvawe pristignale vo seloto Obidim vo neposredna blizina na rekata Mesta. Denot go pominale vo selskite ku}i. Najverojatno vo Obidim ili den pred toa go dobile soop{tenieto za izglasanoto re{enie na Solunskiot kongres za krevawe na vostanie vo po~etokot na mesec maj. Soop{tenieto go zabrzalo nivnoto odewe kon punktot na okrugot. Istata ve~er go napu{tile Obidim. "patot vie{e me|u planinskite gramadi (na Pirin-K.S.) oddesno i rekata (Mesta-K.S.) odlevo", preku Kremen, Bani~ani, Libjahovo i Lov~a kon zaka`aniot sostanok so serskite rakovoditeli, vo seloto Karakoj. No}ta me|u 9-10 fevruari pristignale vo Karakoj na trome|ata me|u Nevrokopsko, Sersko i Demirhisarsko. Vo Karakoj se o~ekuvale da pristignat povikanite vojvodi so nivnite ~eti. Denta pristignale Dedo Ilija Kr~ovalijata so demirhisarskata, Jane Sandanski so melni~kata, Georgi Radev so srskata, Ivan Daskalov (Koparan-~au{) i Atanas Te{ovalijata so nevrokopskata, Dimitar Gu{terov so dramskata i Hristo Kuslev so porojskata ~eta. Me|u pristignatite da gi spomeneme \or|i Ba`darev, Taskata Serski, Pejo Javorov i drugi.