Koga slovene~koto rakovodstvo vide deka od zaedni~kata dr`ava pove}e nema ni{to i deka so rakovodstvata na drugite sojuzni dr`avi ne mo`e da najde zaedni~ki jazik za prestruktuirawe na krutata jugoslovenska federacija, vo nekoi posovremeni i poliberalni formi, kako konfederacija ili razdelba po miren i pameten pat, im dozvoli na svoite gra|ani da podigaat golem broj ~ekovi i vleguvawe vo "minus" t.e. vo neograni~eno "crveno saldo" na nivnite tekovni smetki, posebno od slovene~kata "Qubqanska banka" i so tie ~ekovi kupuvawe na golem broj razni devizni valuti koi od site krai{ta na Jugoslavija se slevaa vo nivnata "Qubqanska banka", a od nea vo Narodnata banka na Slovenija.

Ovaa igra najbrzo po niv ja sfatija i Hrvatite taka {to i tie na istiot na~in kako i Slovencite im go dozvolija toa na svoite gra|ani koi vo Narodnata banka na Hrvatska donesoa golemi devizni sredstva. Toga{noto srpsko rakovodstvo po~na da frla so "drva i kamewa" po rakovodstvata na Slovenija i Hrvatska, obvinuvaj}i gi za eventualniot raspad na zaedni~kata jugoslovenska federacija i protiv nivnite upadi vo nejziniot monetaren sistem koj{to, i toa kako, pridonesuva{e za zabrzuvawe na nezapirliviot proces na nejzinoto raspa|awe. No, pokraj glasnoto negoduvawe protiv ovie dve Republiki, srpskoto rakovodstvo vo najgolema tajnost go napravi napolno istoto. Izvr{i isto taka klasi~en upad vo jugoslovenskiot monetaren sistem. Za Jugoslavija ve}e nema{e nikakov spas. Nejziniot raspad be{e neminoven. Potsetuvaj}i se na ovie momenti mora da se potsetime i na toga{noto na{e makedonsko rakovodstvo. [to toa prave{e? I {to napravi vo tie presudni momenti? Za golema `al, ne samo {to ni{to sli~no ne prevzede kako drugite prethodno imenuvani republiki, tuku i natamu slepo pokoruvaj}i se na dolgogodi{noto poltronsko odnesuvawe kon Belgrad i natamu svoite devizni, pa i zlatni rezervi gi ispra}a{e vo trezorot na Narodnata banka na Jugoslavija, koj{to pak drugite republiki i toa kako go praznea. Se se}avam i na toga{niot moj razgovor so eden od blagajnicite vo Narodnata banka na Makedonija, koj{to posle uka`uvaweto na s# ova {to se slu~uva{e vo jugoslovenskiot monetaren sistem na toga{noto rakovodstvo na na{ata najgolema banka, be{e pod itno suspendiran i izbrkan od rabota.

Zna~i, vo tie presudni momenti ne samo {to ne postoe{e navremena i pametna reakcija od strana na toga{noto makedonsko rakovodstvo vo odnos na osamostojuvaweto na Makedonija, tuku toa i natamu gr~evito se bore{e za opstanokot na zaedni~kata Jugoslovenska federacija, za koe{to podgotvuva{e i posebna platforma za "spas na Jugoslavija" zaedno so bosanskoto rakovodstvo koe isto taka vo tie momenti ne se snajde ba{ najdobro. Se se}avame i na referendumskoto pra{awe {to na na{iot narod mu go podgotvija - sekoga{ nad glavata da ni visi zakanata od povtorno vturnuvawe vo nekakvi novi, mo`ebi i reducirani federacii s# so cel da ne postoi samostojna i nezavisna makedonska dr`ava.

No, da se vratime na makedonskata monetarna politika {to se kreira{e ve}e vo po~etokot na devedesettite koga i za prvpat vo novite uslovi se zdobivme so sopstveni pari - denarite. Vo toj period kasata na Narodnata banka na Makedonija ne samo {to be{e re~isi prazna, tuku mora{e i da gi vra}a dolgovite kon svetskite banki koi{to Makedonija gi prifati kako del od nadvore{niot dolg na biv{ata Jugoslovenska federacija, pritoa ne uspevaj}i da dobie nikakov del od nejzinite bogatstva i imoti koi{to treba{e da & pripadnat na Makedonija. Toga{ posebno va`no za na{iot narod be{e "zarobuvaweto" na nivnite sopstveni devizni pari~ni sredstva, koi{to trudoqubiviot i {tedliv makedonski narod so godini gi sobira{e i gi vnesuva{e vo Bankite vo Makedonija. Toga{noto makedonsko rakovodstvo na ~elo so SKM, koe vo me|uvreme se prekrsti vo SDSM i koe{to go prezede rakovodeweto so dr`avata od racete na "ekspertskata Vlada" na Nikola Kqusev na eden mnogi itar i prefrigan na~in povtorno go la`e{e svojot narod, so toa {to im vele{e deka site nivni devizi se ukradeni od Belgrad, a deka tie pravat napori istite da im bidat vrateni na {teda~ite na praveden na~in. No, toa {to go velea, o~igledno i ne go mislea. Tie nikoga{ i nemaa takvi nameri.

Zo{to go velam ova? Zatoa {to vladata na SDSM koja{to rakovode{e so na{ata dr`ava vo poslednite {est godini ne samo {to ne bara{e pravedno re{enie za re{avawe na ovoj golem i te`ok problem, tuku od den na den s# pove}e go osiroma{uvaa svojot narod, a posebno {teda~ite. Kakva apsurdna situacija! [teda~i koi vo bankite imaa stotoci iljadi marki ili dolari bea prinudeni da mizeruvaat i odvaj da pre`ivuvaat, bidej}i vlasta od nivnite pari im dava{e mese~no odvaj po 100 germanski marki, a pove}e vo slu~aj na svadba ili, ne daj bo`e, umira~ka. Preku milijarda i {estotini milioni germanski marki ostanaa zarobeni t.e. samo zapi{ani vo {tednite kni{ki.

Vo ovoj slu~aj se postavuva u{te edno mnogu va`no pra{awe. Zo{to vlasta ne bara{e popraveden i popravilen na~in da im gi vrati parite na {teda~ite? Za {to, vsu{nost, stanuva zbor? Deviznite {tedni vlogovi koi{to narodot gi vnese vo bankite ne bea nikade odneseni. Tie bea tuka vo Makedonija. Bea investirani vo makedonskoto stopanstvo. E sega, zo{to Vladata na SDSM ne gi natera pretprijatijata koi gi koristea tie pari od bankite kako krediti, istite da gi vratat? Ako nemaa "ke{", zo{to ednostavno tie pretprijatija ne gi prodade, a parite da im gi vrati na onie od koi i gi zedoa - na {teda~ite. Ili pak, dokolku istite sakaa namesto pari da dobijat nivni akcii i na toj na~in mo`e{e istite da se obe{tetat. No, Vladata na SDSM ne samo {to ne go prave{e toa, tuku im dozvoli na site takvi pretprijatija da se privatiziraat i toa na ne~esen na~in, pri toa ne samo {to ne gi vra}aa zemenite krediti vo bankite, tuku stanuvaa duri i akcioneri vo niv, pa zemaa i dividenti. A samite rakovodstva na bankite, postaveni ba{ od niv kako akcioneri i natamu raspolagaa so kapitalot na bankite, bez namera od nego na {teda~ite da im gi vratat nivnite zarobeni devizi. Seto toa se slu~uva{e so "amin" na vlasta, bidej}i skoro site tie direktori na najgolemite pretprijatija-dol`nici, kako i na bankite, bea ~lenovi na vladeja~kite partii koi ja so~inuvaa tokmu taa vlast i nivna cel ne be{e da mu se pomogne na narodot i posebno na {teda~ite, tuku edinstveno da si gi napolnat sopstvenite xebovi. Toa go doka`uvaat mnogubrojnite primeri, me|u koi posebno interesen e primerot so nekoga{nata Banka za nadvore{na trgovija ~ie{to rakovodstvo odbi da gi prifati "valkanite" igri na toga{nata Vlada, pa zatoa i pokraj toa {to ima{e dolgovi od samo triesetina milioni marki, a pobaruvawa od nad trista milioni germanski marki, mora{e da odi vo ste~aj.

U{te eden kuriozitet vrzan so ovaa banka. Toga{niot guverner na NBM, Borko Stanoevski, na Tekstilniot kombinat "Teteks" mu dozvoli da formira nova sopstvena banka, iako ovoj kombinat na BNT im dol`e{e preku triesetina milioni marki i spored Zakonot toa be{e nedopustlivo, no se slu~i. Ima i mnogu drugi primeri za kr{ewe na makedonskite zakoni, no tie neka bidat rabota na novata Vlada. Nie da se vratime na u{te eden fenomen vo makedonskata monetarna politika. Imeno, koga Vladata na SDSM vide deka posle zarobuvaweto na deviznite za{tedi narodot ne saka pove}e da {tedi vo bankite gi izmisli "piramidalnite {tedilnici" kako "TAT", "Makedonija-Reklam", "Alfa-S", "Lavci" i drugi, preku koi povtorno uspea da mu gi izvle~e i da mu gi zeme devizite na narodot. Pusti narod, povtorno gi izgubi svoite pari, no sega zala`an so visokite nerealni kamati i so prikaznite deka "garancija" za nivnite pari e toa {to zad site tie {tedilnici stojat "visoki" lu|e na SDSM. No, tokmu tie "visoki" lu|e na SDSM ne gi izgubija parite. Toa im se slu~i samo na "prostosmrtnite". Glavnite kreatori na ovie igri ne samo {to ne izgubija nikakvi pari, tuku od ovie ne~esni igri za brzo vreme steknaa mnogu pari, a na narodot, za da mu gi "zama~kaat o~ite", mu serviraa nedol`ni vinovnici, so {to bi go odvlekle vnimanieto od sebe, a seto toa pomagano od istra`nite i pravosudnite organi koi ne samo {to bea vo nivni race, tuku bea i direktni u~esnici vo tie aferi. I ovie pari, kako i prethodnite za{tedi, ednostavno is~eznaa. Gi snema!? Narodot povtorno be{e izla`an. Bogat na {tedni kni{ki, a vo stvarnost siroma{en, mora{e s# pove}e i pove}e da {eta po kontejnerite za da pre`ivee, a pri toa primoran da gi gleda "svoite kradci", kako so nivnite ukradeni za{tedi gradat luksuzni ku}i i vozat "besni" avtomobili. Nekoi od toj narod, za `al, toa ne mo`ea da go izdr`at, pa se slu~ija i golem broj samoubistva. Za niv do den denes nikoj nema odgovarano.