Vozqubeni ~eda vo Gospoda,

Voskresenieto Hristovo n# raduva i n# veseli site, za{to toa bilo i e simbol i na na{eto voskresenie i obnovuvawe. Hristos voskresnal za da poka`e deka e vistinski Car i Gospod i da n# uveri deka i nie so verata vo Negovata nauka }e premineme od smrt vo `ivot, za{to "ako samo vo ovoj `ivot se nadevame na Hrista, toga{ nie sme najbednite lu|e. Zatoa, eve, i so ovogodi{noto ~evstvuvawe na tor`estvoto nad site tor`estva, so odbele`uvaweto na Voskresenieto Hristovo praznuvame Den {to e nad site denovi.

Ako ima nastan koj{to e nad site nastani, ne samo od `ivotot na Gospoda Isusa Hrista, tuku i vo celata istorija - toga{ toa e nastanot na voskresenieto Hristovo; ako ima vistina, vo koja mo`at da se soberat site vistini {to Hristos gi ka`al ili ispolnil, toga{ toa e vistinata na Negovoto voskresenie; i dokolku ima ~udo vo koe mo`at da se soberat site ~uda, toga{ pak toa ~udo e voskresenieto Hristovo. Ottamu, so voskresenieto Hristovo dobivaat celosno objasnuvawe i likot Hristov, i delata Negovi, i zborovite Negovi, i seta Negova nauka. Bez Voskresenieto na Bogo~ovekot ne bi mo`ela da se objasni nitu privrzanosta na apostolite, nitu ma~eni{tvoto na ma~enicite, nitu svetitelstvoto na svetitelite, nitu, pak, verata na vernicite. Ako Hristos ne voskresnal, koja sila bi mo`ela da gi sobere Negovite apostoli i koja mudrost bi mo`ela da gi umudri Negovite propovednici i ispovednici? Koj ogan bi mo`el da gori vo verata na hristijanite, ako ne plamenot na neizgaslivata svetlina od voskresenieto Hristovo? Zatoa, i nie denes, so ubedenost mo`eme da gi povtorime zborovite na svetiot apostol Pavle: "Ako pak Hristos ne voskresnal, toga{ prazna e na{ata propoved, prazna e i na{ata vera" (1 Kor. 15,4).

No Hristos voskresna i so toa potvrdi deka On e i `ivot ve~en (Jn 5,24), voskresenie na mrtvite (Jn. 11,25) i pobeda nad smrtta (1 Kor. 15,57).

Mili na{i duhovni ~eda vo Gospoda,

Gospod Isus Hristos, za vreme na zemniot `ivot, prave{e slepi da progleduvaat, gluvi da proslu{uvaat, hromi da prooduvaat, mrtvi da voskresnuvaat. A kako blagodarnost od neblagodarnite lu|e dobi predavstvo so bakne`, dobi potsmejuvawe, trnov venec, ma~ewe, raspnuvawe i grob. No Golgota, taa niva na smrtta, po izdigaweto na Hrista na krstot, postana kupola na qubovta, koja se izdigna nad svetot {to be{e pustiwa, postana patokaz kon drug svet, kon nova zemja i kon novo nebo. Na Golgota, kone~no, vostor`estvuva ve~nata pravda, poradi {to taa stana neiscrpen, `ivonosen izvor na Noviot zavet.

Zatoa, sekoj {to vo sebe go nosi svetoto i blagosloveno ime Hristovo, sekoga{ duhovno prestojuva na Golgota i gi do`ivuva site Hristovi stradawa; ja do`ivuva i pobedata Hristova i radosta {to od nea izvira. Golgota, toa mesto na smrtta, preku Hrista, postana predvesnik na voskresenieto i simbol na `ivotot, postana vrata preku koja onie {to veruvaat vo voskresnatiot Hristos preminuvaat od smrt vo `ivot. Zatoa, blagodarenie na na{ata hristijanska vera, bez blagodarenie na na{ata hristijanska vera, bez razlika na golemata vremenska distanca, nastanot na Hristovoto voskresenie ne e dale~na istorija, tuku e nastan {to postojano se obnovuva, `ivee i se do`ivuva na sekoja molitva, na sekoja Liturgija. Ottamu i sekoj Veliki Petok, so seta negova taga i `alost, mo`eme da go do`iveeme kako na{ sovremen i realen petok; zatoa mo`eme da pla~eme pred Krstot i so treperewe i nade` da mu se poklonuvame na grobot Gospodov; zatoa mo`eme sekoja godina i sekoja nedela da go praznuvame Voskresenieto i toa ne kako praznik na minatoto, tuku kako Den na vistinska i seradosna sredba so Onoj {to voskresnal, kako sredba so ve~no `iviot Bog.

Bogoqubivi duhovni ~eda,

So Hristovoto voskresenie, vo `ivotot ni e dadeno s# vo izobilstvo. No, sepak, niz celata istorija ~ove{tvoto poka`uvalo i poka`uva nezadovolstvo od ona {to go ima, od ona {to Bog mu go daruval kako sredstvo za `ivot na zemjava. Na{evo vreme izobiluva so me|u~ove~ki i me|uetni~ki netrpenija, nedorazbirawa i voeni sudiri. ^ove~kiot `ivot ja izgubil svojata vrednost, pa ubistvata, sudirite i krvoprolevawata kako da postanaa del od na{eto sekojdnevie. Pogolemiot del od ~ove{tvoto, eve, i na ispra}aweto na HH vek, kako da `ivee vo dolinata na smrtta i kako od site strani da se slu{a "pla~ i ridawe, i piskot golem" (Mt. 2.18). Toj glas na ~ovekot koj se smeta za sovremen, ispolnet e so strav i neizvesnost, koi se prisutni i me|u na{iot narod. Vojnata vo sosedstvoto, postojanite me|uetni~ki sudiri i prisustvoto na mnogute uniformi na stranski vojnici me|u nas, kako i dolgotrajnata ekonomska kriza, ~esto pridru`uvana so sudiri od me|upartiski i li~ni interesi, i koga na seto toa }e mu se dodade i sovremenoto zlo me|u mladite generacii drogata od edna i ~edomorstvoto vo semejstvoto, od druga strana, kako i postojanoto iseluvawe na makedonskiot ~ovek po svetot, i so prekumernoto doseluvawe na tu|inci, so pravo treba da se zapra{ame za idninata na makedonskata dr`ava i za idnata etni~ka i verska slika vo Republika Makedonija. No, veruvame deka dr`avnoto rakovodstvo }e stori s# za da se za~uva stabilnosta i da se zadr`i mirot vo na{ava zemja, deka }e gi smiri za~estenite konflikti me|u mladite na nacionalna osnova i deka naskoro vremeno prifatenite begalci povtorno }e se vratat vo mati~nata zemja od kade {to do{le, bidej}i nedorazbiraweto vo sosedstvoto lesno mo`e da se prefrli i kaj nas. Gostoprimstvo i pomo{ treba da se uka`e sekomu {to ima potreba od toa, no ne smee nivnoto prifa}awe da ja premine granicata na potrebniot red vo zemjata i da se zagrozi bezbednosta na sopstveniot narod i dr`ava.

Dragi na{i duhovni ~eda vo Gospoda,

Voskresenieto e postojan beleg vo sevkupnoto postoewe na makedonskiot narod. I tokmu, blagodarenie na verata i nade`ta vo voskresenieto, kako narod i Crkva, mo`evme da go izdr`ime seto ona {to ni se slu~uvalo vo istorijata, a ni se slu~uva i denes.

Na{iot narod bezmerno veruva vo qubovta i milosta na Voskresnatiot Gospod, no o~ekuva da se razbudi sovesta i da nadvladee razumnosta i qubovta kaj istovernite pravoslavni bra}a koi treba, kone~no, da & go prifatat vozobnovenoto dostoinstvo na na{ata `iva i delotvorna samostojna crkva, za da mo`eme i nie, vo zaednica so site pravoslavni crkvi, da mu se raduvame, so polna radost, na golemiot Jubilej od Hristovoto doa|awe na zemjava. So takvo ~uvstvo na o~ekuvawe se ispolneti du{ite na site makedonski pravoslavni ~eda, i vo Tatkovinata i nasekade po svetot.

Vo na{ava Voskresna radost duhovno u~estvuvaat i pravoslavnite Makedonci i Makedonki koi `iveat nadvor od granicite na Republika Makedonija, za{to neraskinlivi se vrskite na duhot i tie se so nas, kako {to sme i nie so niv.

Site silno veruvame deka }e vostor`estvuva makedonskata pravda i deka kone~no e dojdeno vremeto za slavno makedonsko voskresenie i dr`avno i crkovno. Amin.

MAKEDONSKI

^lenovi na Svetiot arhierejski sinod:

Kiril, Mitropolit Polo{ko-kumanovski,

Gorazd, Mitropolit Evropski,

Petar, Mitropolit Avstralisko - novozelandski

Timotej, Mitropolit Debarsko-Ki~evski,

Stefan, Mitropolit Bregalni~ki,

Naum, Mitropolit Strumi~ki,

Agatangel, Episkop Veli~ki,