Kako nesomneno nasledstvo od antikata sekako deka treba da go smetame i prinesuvaweto `rtvi po povod razni sve~enosti. Deka `rtvuvaweto po povod sve~enostite bilo mo{ne prisutno kaj anti~kite Makedonci, postojat pove}e svedo{tva. Kako pokarakteristi~no }e go navedeme svedo{tvoto {to go dava Vilken. Vo negovoto delo "Aleksandar Makedonski" ~itame deka po povod vleguvaweto vo Susa na Makedonskata vojska, bile prineseni `rtvi na makedonskite bogovi:

"Vleguvaweto vo Susa be{e prosledeno so golema sve~enost. Aleksandar im prilo`i `rtva na makedonskite bogovi spored pradedovskiot ritual i naredi da se odr`i trka so fakeli i gimnasti~ki natprevaruvawa."

Prinesuvaweto `rtvi po povod razni sve~enosti vo izmeneta forma (no ne i su{tina) e ostanato do denes kaj Makedoncite, duri i pokraj toa {to sega{nite Makedonci se pravoslavni hristijani, a spored hristijanskata nauka ubivaweto `ivotni e najstrogo zabraneto. Da se potsetime samo deka denes se kole (`rtvuva) jagne za vreme na sve~enosta na stavawe temeli na nova ku}a. Potoa, po povod sve~enosta za vseluvawe vo stan se kole (`rtvuva) petel i taka natamu.

Makedoncite od 19. vek vr{ele `rtvuvawe na `ivotni duri i za vreme na nekoi hristijanski praznici. Ova go pi{uva Stefan Verkovi} za selanite od solunskata kaza. Vo vrska so ova ~itame:

"Godi{no na ~etiri praznika se pravat tie `rtvi, koi selanite gi imenuvaat ipsoma... Na ovie praznici vo mnogu ku}i ima od tie `rtvuvawa, {to pravat i kolat kurban, se ovni, ne drug dobitok."

VESELEWE SO ZVUKOT NA [UPELKATA

Anti~kite Makedonci svoite veselbi gi pravele so igrawe i peewe. Pritoa naj~est instrument bila {upelkata i flejtata, a imale i `i~ani instrumenti. Anti~kiot hroni~ar Plutarh, vo glava 67 na svojata biografija za Aleksandar Makedonski, vaka ja opi{uva veselbata na makedonskite vojnici, {to se odr`ala nekade na patot po vra}aweto od Indija. Ovde ~itame:

"Svirele mnogu {upelki i flejti, a niz celiot kraj se raznesuvalo peewe, udirawe vo `i~ani instrumenti i razuzdani `enski izvici."

Deka {upelkata i denes e eden od najprepoznatlivite makedonski narodni instrumenti, isto taka mislam deka nema potreba da doka`uvam. Koga sme kaj muzikata, da go spomneme i toa deka i vo vremeto na anti~kite Makedonci postoel obi~aj za opejuvawe na juna~kite dela, isto kako {to bilo so vekovi podocna kaj Makedoncite. Na krajot od 14 glava Plutarh pi{uva deka pred bitkata protiv Persijancite kaj rekata Granik na Aleksandar Makedonski mu se javile nekolku znaci, no negoviot gatalec mu rekol deka toj }e izvr{i takvi dela koi (citat) "...}e bidat dostojni za opejuvawe i raska`uvawe, poradi {to }e vidat mnogu maka i }e gi oblee mnogu pot poetite i muzi~arite koi }e gi opevaat tie dela."

I kaj anti~kite Makedonci postoel obi~aj na krstewe na svoite deca po imiwata na tatkovcite i dedovcite. Dovolno e da se pogledne spisokot na imiwata od dinastiite na makedonskite kralevi od pred i po vladeeweto na Aleksandar Makedonski. Ist e slu~ajot i so dene{nite Makedonci i mislam deka i za ova nema potreba da prilo`uvam pove}e dokazi. Inaku, i ovoj obi~aj ne e zastapen kaj site balkanski narodi, barem ne so tolkav intenzitet kako kaj Makedoncite.

Karakterot i formata na pogrebnite obi~ai kaj sekoj narod najmnogu zavisat od veroispovedta na toj narod. Pogrebnite obi~ai se povrzani so simboli~noto zaminuvawe na pokojnikot na "onoj svet", a toj "svet" (iako vo su{tina e ist za site pokojnici) razli~no e tretiran od razli~nite veroispovedi niz istorijata i denes. Taka, na primer, lu|eto so hristijanska veroispoved glavno se pogrebuvani vo soglasnost so hristijanskite zakoni; muslimanite vo soglasnost so islamskite zakoni i taka natamu. Sekako deka ova se odnesuva i za Makedoncite (vo zavisnost koj kon koja veroispoved pripa|a).

No, i pokraj dominantnata soodvetna religiozna komponenta, kaj dene{nite Makedonci ostanale pogrebni narodni obi~ai u{te od vremeto na anti~kite Makedonci, t.e. u{te od vremeto na nivnite toga{ni religiozni pogrebni rituali. Ovie obi~ai se apsorbirale vo pravoslavnite obredi, no sekoj pravoslaven teolog sosema precizno gi detektira istite.

Inaku, pogrebnite obi~ai i rituali bile posebno po~ituvani od strana na anti~kite Makedonci. Poradi toa {to tie ~estopati vojuvale, najgolema dol`nost na pre`iveanite im bila pogrebuvaweto na zaginatite.

Eugen Borza (citiran spored veb-stranicata na Josif Grezlovski od SAD), pi{uva deka razliki vo pogrebnite obi~ai pome|u anti~kite Makedonci i Grcite imalo duri i vo ~etvrtiot vek pred Hrista, a toa e vremeto koga na makedonskiot dvor ve}e na{iroko bila prifa}ana gr~kata kultura. Zna~i i vo ekot na prifa}aweto na ovaa kultura Makedoncite s# u{te si vr{ele sopstveni pogrebni obi~ai, razli~ni od gr~kite. Eugen Borza pi{uva:

"Eklektizmot od ~etvrtiot vek i ranata helenisti~ka makedonska praktika na pogrebuvawe i postavenosta na grobovite e mnogu posli~na na rimskata praktika vo sredniot i podocne`niot republikanski period, otkolku na {to i da bilo soodvetno vo gr~kiot svet. Spored toa, postavenosta i golemite dimenzii na pogolem broj makedonski grobovi se razli~ni od gr~kite pogrebni obi~ai, koi se karakteriziraat so poskromni grobovi, grupirani vo grobi{ta."

Ponatamu, Eugen Borza e u{te podeciden:

"Pogrebnite obi~ai, evidentirani od grobovite, ni poka`uvaat deka stanuva zbor za ne{to sosema poinakvo od gr~kite."

Eugen Borza dava komparativen opis na pogrebnite obi~ai vo Grcija i vo Makedonija, pri {to pi{uva:

"Normalna praktika vo klasi~niot gr~ki svet bilo mrtvite da se zakopuvaat nadvor od gradskite yidini, a s# {to bilo vnatre vo gradskiot okrug bilo smetano deka e pod nadzor na lokalnite bo`estva. Spored toa, lu|eto vo antikata pravele sosema jasna odvoenost pome|u gradot na `ivotot i smrtta. Spored toa, obi~no se nao|aat grobnici grupirani nadvor od gradskite yidini vo gr~kite gradovi... No vo Makedonija postoela navistina mnogu pokompleksna situacija."

Vo prodol`enie Borza pi{uva deka Makedoncite pogrebuvaweto go vr{ele i vo gradovite, za razlika od Grcite, za koi gradovite bile rezervirani za nivnite hramovi. Vo prodol`enie }e navedeme dva pogrebni obi~ai koi ostanale do denes u{te od vremeto na anti~kite Makedonci.

Edna od karakteristikite na anti~ko-makedonskiot pogreben obi~aj od 6. vek pred Hrista bilo pokrivaweto na liceto na mrtovecot. Imeno, pred da bide pogreban, na liceto na mrtovecot mu bila stavana zlatna maska. I ovoj obi~aj bil sprotiven na helenskiot duh (podetalno kaj: d-r Nade Proeva, "Studii za anti~kite Makedonci", str. 186).

Interesno e {to ovoj obi~aj (se razbira so izmeneta forma) ostanal do denes kaj Makedoncite. Denes (poradi razbirlivi pri~ini) ne se upotrebuva zlatna maska, no pokrivaweto na liceto na mrtovecot - ostanalo! Vo vrska so ovoj obi~aj, diplomiraniot teolog od [tip Nikol~e \or|ev, za potrebite na ovoj trud, ja dade slednava izjava:

"Nekoi Makedonci mu go pokrivaat liceto na mrtovecot so krpa neposredno pred da bide zakopan. Toa pove}epati go imam zabele`ano vo mojata dosega{na praktika niz nekolku mesta vo Makedonija. Za vakvoto pokrivawe na liceto ne postoi teolo{ko tolkuvawe i toa ne e propi{ano so pravoslavnite zakoni za pogrebuvawe. O~igledno deka stanuva zbor za star naroden obi~aj, koj se apsorbiral vo pravoslavieto."

Opi{uvaj}i del od pogrebnite obi~ai na anti~kite Makedonci, Eugen Borza, pi{uva:

"Pove}eto od zakopanite dobra se povrzani so makedonskiot vojnik: oru`je, oklop i sadovi za piewe vino. Razli~nosta i bogatata izme{anost na predmetite {to verojatno pripa|aat na li~nata sopstvenost na pokojniot, pove}e potsetuvaat na egipetskiot i etrurskiot na~in na pogrebuvawe otkolku na {to i da bilo poznato od gr~kiot svet."

Zna~i, i za ovoj pogreben obi~aj gledame deka go nema vo toga{niot gr~ki svet (bez razlika na negovoto poteklo). Inaku, ovoj obi~aj ostanal i kaj dene{nite Makedonci. Diplomiraniot teolog Nikol~e \or|ev za potrebite na ovoj trud izjavi:

"Pogrebuvaweto predmeti od li~na sopstvenost na pokojnikot, zaedno so nego, pretstavuva neodminliv obi~aj vo re~isi sekoj dene{en pogreb kaj Makedoncite. Denes, zaedno so pokojnikot, se pogrebuvaat i predmeti od negovata li~na sopstvenost (~asovnik, ~e{el, pari~nik i sli~no), no neretko se slu~uva da bidat pogrebani i pokrupni predmeti, kako na primer skapoceni muzi~ki instrumenti, nakit i sli~no. Nitu ovoj obi~aj ne e pravoslaven. Naprotiv, nie pravoslavnite sve{tenici ~estopati gi terame rodninite na pokojnikot da ne gi pogrebuvaat ovie predmeti, tuku da im gi podaruvaat na siroma{nite. No, tie naj~esto ne gi slu{aat vakvite predlozi i si teraat po ovoj star naroden obi~aj."

Bez razlika {to ovoj obi~aj sigurno deka go ima i kaj drugi narodi, fakt e deka vo antikata go nemalo kaj Grcite, a ostanal do denes me|u Makedoncite.