Pokraj golemiot interes za gospodarstvo nad Balkanot i po{iroko, golemite sili ne se osmeluvale da prezemat samostojni akcii. Promenite vo Makedonija gi gledale preku reformi vo koi bi u~estvuvale pogolem del od evropskite dr`avi.

Sogleduvaj}i gi opasnostite {to se nayirale vo Makedonija, kon krajot na 1902 godina, Rusija i Avstro-Ungarija celosno se posvetile na Balkanot. Taka vo dekemvri 1902 godina ministerot za nadvore{ni raboti na Rusija, grofot Lamsdorf, gi posetil Sofija, Belgrad i Viena. Tuka gi izlo`ile predvidenite ruski reformi za mirno re{avawe na balkanskite problemi. Rusija do{la do soznanie deka vo Makedonija }e se krenelo vostanie koe bugarskata Vlada }e go poddr`uvala. Zatoa grofot Lamsdorf ja predupredil bugarskata Vlada deka dokolku dojde do predvidenoto vostanie, Bugarija treba da ostane nastrana, so {to }e go izbegne gnevot na Osmanliskata imperija. Vo slu~aj na bugarsko-osmanliska vojna, Bugarija nemala da dobie ruska voena pomo{. No, vistinskata cel na Bugarija bila so vostanieto da se uni{ti revolucionernata organizacija i idejata za samostojna Makedonija.

Vo toj period vo Sofija se nao|ala del od elitata na VMRO koja gi sledela nastanite povrzani so prestojot na ruskiot minister za nadvore{ni raboti, grofot Lamsdorf. Vedna{ potoa kako "grom od vedro nebo" gi udri vesta od Centralniot Komitet na VMRO, dobiena preku okru`noto pismo od 6 januari (24 dekemvri 1902 god. star stil, Badnik) 1903 godina so koe se svikuval Kongres na VMRO za 15 januari (2 januari, star stil) na koj trebalo da se razgleda i re{i pra{aweto za krevawe na seop{to makedonsko vostanie.

Za da se razgleda okru`noto pismo od CK, rakovoditelite na Zadgrani~noto prestavni{tvo, Hristo Matov i d-r Hristo Tatarxev, svikale sostanok na istaknatite ~lenovi na Organizacijata koi vo toj moment se nao|ale vo Sofija. Na sostanokot, odr`an vo po~etokot na januari 1903 godina, prisustvuvale: Goce Del~ev, \or~e Petrov, Pere To{ev, Hristo Matov, d-r Hristo Tatarxev, Boris Sarafov, Sava Mihajlov, Mihail \erxikov, Ivan Haxi Nikolov, Dimitar Stefanov, Hristo Siljanov, Slav~o Kova~ev, Kiril Prli~ev, Vol~o Antonov, Nikola Naumov i drugi.

Na samiot po~etok bilo pro~itano okru`noto pismo, po koe se razvivala diskusija. Imalo dve mislewa. Ednoto, na ~elo so Hristo Matov i Hristo Tatar~ev, stoele zad okru`noto pismo i se trudele da najdat argumenti za da ja obrazlo`at potrebata za krevawe vostanie. Vtoroto, na ~elo so Goce Del~ev i \or~e Petrov, bilo protiv sekakva ideja za krevawe vostanie. Goce Del~ev bil protiv vostanie, iako znael deka "situacijata e zategnata vo celata zemja-vo Makedonija". Trgnuval od toa deka za uspe{no vostanie e potrebna prethodna podgotovka kako na vnatre{en, taka i na nadvore{en plan. Vnatre, VMRO trebala da go organizira i vooru`i naselenieto vo {to pogolem broj, podednakvo vo site okruzi i reoni i koe pri prviot poraz nema da se raskoleba. Nadvore{no, VMRO trebala da ja sogleda op{toevropskata situacija, odnosno odnosot na golemite sili kon Osmanliskata dr`ava i samo pri zategnati odnosi i vojna pome|u niv mo`elo da se krene vostanie. Pavel [atev za vostanieto veli: "Pri toga{nata op{toevropska i op{tobalkanska polo`ba, osven {to nema{e da dade nekoi pozitivni rezultati (se misli na vostanieto - n.z.), naprotiv, }e ja rastroe{e u{te pove}e VMRO, bez duri da se predizvika kakva i da e intervencija od strana na golemite sili." Znael deka spomenatava VMRO ni delumno ne go ispolnuvala uslovot za krevawe vostanie. Toa stana jasno po Ilindenskoto vostanie, koga se vide deka okruzite ne se podgotveni, osven Bitolskiot, no i toj ne celosno i deka golemite sili "ne mrdnaa nitu so prst" da pomognat, duri i rabotele protiv vostanieto i Organizacijata.

Na sostanokot, na site prisutni golem vpe~atok im ostavil Pere To{ev, so negovoto mol~ewe i vozdr`anost. "Pere To{ev, zapra{an da si go ka`e misleweto, mol~e{e. Toa be{e ~udno....ne se iska`a, so izvinenie oti e nov dojden od zatvor, deka ne e dobro osvetlen za vistinskata polo`ba ovde i vnatre,...", veli Mihail \erxikov vo negovite "Spomeni".

Na onie koi bile za vostanie, Goce Del~ev, \or~e Petrov i drugi im predlo`ile "da se izmeni taktikata na dejstvuvaweto na ~etite i teroristi~kite elementi vo gradovite. Od pasivno, ~isto podgotvitelno dr`ewe, da se prejde kon edna pogolema aktivnost, da se po~ne aktivno da se dejstvuva, koe {to bi se dobli`ilo ve}e do vostanie, za da se podgotvuvaat i kalat pove}e rabotnici za vistinsko vostanie." Teroristi~kite akcii da se prezemale so znaewe i soglasnost na Centralniot i drugite komiteti. Takvi akcii da se prezemale na mesta od vitalno zna~ewe na Imperijata, no kade naselenieto nemalo da se izlo`uva na opasnost, za{to "treba da se stavat na isku{enie interesite na evropskite kapitali vo" Osmanskata dr`ava.

Po nekolkudnevno sostanuvawe se donelo re{enie deka se protiv zazemeniot stav za krevawe vostanie. Pri glasaweto, samo Hristo Matov, Hristo Tatar~ev i u{te dva-trojca bile za vostanie. Po sostanokot ispratile pismo do Solun so koe go izvestuvaat CK za stavot na Zadgrani~noto pretstavni{tvo.

Protivvostani~kiot stav na Zadgrani~noto pretstavni{tvo, bil premol~en od strana na Ivan Garvanov na Januarskiot kongres vo Solun. Kongresot se odr`al od 15 do 17 januari (2-4 januari, star stil) 1903 godina na koj prisustvuvale 17 delegati, me|u koi nemalo nitu eden od "stolbovite" na VMRO. So 16 "za" i eden "protiv", na 16 januari (3 januari, star stil) bilo izglasano re{enie za krevawe vostanie. Pande Kqa{ev veli: "Kongresot navistina se odr`al vo Solun, no toj ne bil okru`en, nitu op{t makedonsko-odrinski kongres, kakov {to trebalo da bide, tuku kongres na nekolkumina gradski rakovoditeli i u~iteli, slabo zapoznaeni odblizu so sostojbata na rabotite.", a pak Lazar Dimitrov ocenuva: "Kongresot po svojot sostav be{e nezakonski."

Na Solunskiot januarski kongres, Goce Del~ev ne prisustvuval. Iako bil pokanet, "ne sakal da odi vo Solun". Pri~inite za negovoto neodewe treba da se baraat okolu kratkoto vreme za podgotvuvaweto na Kongresot (od okru`noto pismo do Kongresot), sostojbata vo VMRO (odnosite so Garvanov) i momentnata op{tobalkanska i op{toevropska situacija.

Donesenoto re{enie za krevawe vostanie i sostanokot {to se odr`al po toj povod, go vovlekle Del~ev vo dlaboko razmisluvawe. Vo takva sostojba, so promenliv izraz na liceto, }e ja napu{ti Sofija. Pokraj Del~ev, golem broj od licata {to prisustvuvale na sostanokot, }e ja napu{tat bugarskata prestolnina i }e se upatat kon Makedonija.