Kongresot na Makedoncite vo Albanija e isklu~itelno zna~aen, veli gospodinot Malkovski. Se zafativme so organizacija na istiot od ednostavna pri~ina {to do sega vo na{ata istoriografija i vo na{eto poblisko minato za Makedoncite vo Albanija malku se znae. Mo`e da se ka`e deka za niv nikoj ne se interesiral, za nivniot `ivot, aktivnosti i nivnata egzistencija. Za Makedoncite vo Albanija vladee{e mislewe deka tie se grupa lu|e od 4 do 5 iljadi koi prete`no `iveat vo regionot na Mala Prespa. Spored poslednite soznanija {to nie gi imame, brojot na Makedoncite vo Albanija e mnogu pogolem. Golem broj Makedonci od Mala Prespa se raseleni vo drugite delovi na Albanija i za niv nema celosni podatoci. So organizacija na kongresot }e se organiziraat stru~ni ekipi koi }e se zalagaat za osoznavawe na site Makedonci. Treba da se znae deka za vreme na diktaturata na Enver Oxa, golem del od Makedoncite se raseluvani za da ne se sozdade homogeno makedonsko telo koe bi mo`elo da dejstvuva na politi~ki, ekonomski i kulturen plan, za barawe na pogolemi prava otkolku {to gi imaat.

Spored ka`uvaweto na d-r Malkovski, vo vremeto na SFRJ pa i potoa, Makedonija mnogu pove}e obrnuvala vnimanie za davawe na pravata na malcinstvata koi `iveat vo nea, otkolku za pravata na Makedoncite vo sosednite zemji. Vo toj kontekst, Makedoncite vo Albanija se sosema napu{teni, taka {to mnogu od niv ne si ja znaat sopstvenata istorija. Sekoga{ bile prinuduvani da se ka`uvaat Albanci zaboravaj}i si gi sopstvenite koreni.

Tokmu poradi toa na Kongresot re{ivme javno da se progovori za site tie pra{awa, veli d-r Malkovski. Vo Albanija Makedocite se ostaveni sami na sebe, sekoj mo`e da gi prisvojuva i pokrstuva kako saka. Toa e opasno za makedonskiot narod, a posebno opasna e bugarskata propaganda. Tie vo Golo Brdo i Mala Prespa nosat lekovi i drugi materijalni dobra so {to gi pridobivaat Makedoncite da se nare~at Bugari. Bugarite vo nivnata zemja besplatno {koluvaat Makedonci od Albanija prisvojuvaj}i gi kako Bugari. Sepak golem del od Makedoncite vo Albanija se sprotivstavuvaat na tie propagandi i otvoreno zboruvaat deka ne se nitu Bugari, nitu Albanci, tuku se Makedonci. Od site tie pri~ini problemite sakame da gi postavime na jasni osnovi, da se istaknat site postulati kako i na koj na~in vo idnina Makedoncite vo Albanija }e se organiziraat i }e `iveat. Dali vo Albanija }e ostanat anonimni ili }e izlezat od taa anonimnost i }e se borat za svoite prava.

Kongresot }e trae dva dena i }e u~estvuvaat 120 delegati, golem broj gosti, kako i politi~ari od Makedonija i od Albanija. Vtoriot den se planira golem naroden sobir koj ima zabaven karakter i na koj }e u~estvuvaat estradni umetnici od na{ata dr`ava.

Za organizacija na Kongresot potrebni se finansiski sredstva koi Makedoncite vo Albanija gi nemaat. Zatoa apeliram do site Makedonci vo na{ata dr`ava, no i vo celiot svet, da pomognat i na toj na~in ja iska`at qubovta kon svojata nacija. Sekoe, duri i najmalo sponzorstvo, mnogu }e pridonese za uspe{no realizirawe na idejata koja ne samo {to }e go probudi nacionalnoto ~uvstvo na Makedoncite vo Albanija, tuki i mnogu }e & pomogne vo organizaciska smisla. Se nadevam deka pokraj "Makedonsko sonce" i preostanatite mediumi }e odvojat vreme i prostor Kongresot da go odbele`at i javnosta da ja informiraat za negovoto odr`uvawe, veli d-r Malkovski.