Orelot kako simbol na pobedata denes go sre}avame vo folklorot na pove}e narodi. Na Balkanot orelot e simbol na pobedata za re~isi site balkanski narodi. Sepak, korenite na negovoto slavewe najverojatno se nao|aat vo kultot na zaedni~kiot makedonsko-gr~ki bog Zevs (za koj se znae deka e od indo-evropsko poteklo i koj Makedoncite poinaku go slavele od Grcite). Simbol na Zevs bila pticata Orel.

No, dokolku nekoj zabele`i deka Zevs sepak bil "gr~ki bog", }e prilo`ime citat od op{tata multimedijalna amerikanska Grolier enciklopedija (SAD, 1995), kade za bogot Zevs, pi{uva:

"Zevs e najglavnoto bo`estvo vo gr~kata mitologija. Toj ima ~isto indo-evropsko poteklo i pretstavuva bo`estvo povrzano so simbolot na neboto i nebesnite fenomeni."

Zna~i, kolku {to bil Zevs "gr~ki", tolku bil i makedonski i tolku im pripa|al na site narodi {to go slavele.

Negoviot simbol - orelot bil po~ituvan kako pobedonosna ptica od strana na anti~kite Makedonci, a preku niv, ovaa po~it stignala i kaj Makedoncite od 19. i po~etokot na 20. vek. No, da poso~ime i nekolku dokazi za ova. Biografot na Aleksandar Makedonski, Plutarh, opi{uvaj}i go po~etokot na bitkata kaj Gavgamela (glava 33), vo koja Makedoncite i navistina mu nanele katastrofalen poraz na Darie, pi{uva:

"Kraj nego (Aleksandar z.m.) javal gatalecot Aristandar vo bela ode`da i so zlaten venec na glava i toj mu go poka`al orelot koj se kreval vo vozduh nad glavata na Aleksandar koga po~nal napadot i so svojot let ja vodel vojskata pravo nakaj neprijatelite. Ovaa gletka site srca gi ispolnila so golema smelost, taka {to edni so drugi po~nale da se pottiknuvaat vo svojata samodoverba i kowicata vo skok jurnala protiv neprijatelot, a po nea, kao bran vo poln trk i falangata."

Od ovoj opis gledame deka anti~kite Makedonci tolku silno veruvale vo orelot kako vo simbol na pobedata, {to duri i od samata negova pojava na neboto, dobile tolkava samouverenost, {to bestra{no jurnale kon neprijatelot.

Sega se prefrluvame na Makedoncite od 19. i po~etokot na 20. vek. Vo zbornicite so makedonski narodni pesni postojat pogolem broj pesni ili varijanti na pesni, vo koi orelot isto taka e prika`an kako pobedonosna ptica. Najizrazen motiv sekako deka pretstavuvaat makedonskite revolucionerni pesni, vo koi orelot gi povikuva komitite da se borat za sloboda na Makedonija. Po~etokot na edna od ovie pesni glasi:

za slavna Makedonija!

(...)

Ovaa pesna ja zapi{av od knigata Ajdutski i revolucionerni pesni, vo izbor na Jovan Bo{kovski i d-r Kiril Penu{liski (Makedonska kniga, Skopje, 1969 g. str. 166). Pobedonosnata uloga na orelot vo ovaa pesna e pove}e od o~igledna. Orelot leta pod "temniot oblak" (ropstvoto) i gi povikuva Makedoncite da se borat za sloboda na Makedonija. Istata ovaa ptica pred mnogu vekovi gi "povela" i anti~kite Makedonci vo borbata protiv neprijatelot vo bitkata kaj Gavgamela.

Varijanta na ovaa pesna ostanala i vo vremeto na NOB, {to zna~i deka preku pesnata, orelot kako pobedonosna ptica, gi povel i makedonskite partizani da ja izvojuvaat slobodata na Makedonija. Poznatiot makedonski sobira~ na narodni pesni Vasil Haximanov, vo svojata kniga: "Makedonski borbeni narodni pesnii" (Skopje, 1960) pod br. 15, ja dava pesnata posvetena za partizanskiot heroj Nikola Parapunov od pirinskiot del na Makedonija. Ovaa pesna vo celost glasi:

Za slavna Makedonija.

I na krajot, toa {to orelot kako simbol na pobedata e prisuten i kaj na{ite sosedni narodi, apsolutno ne treba da zna~i deka nie sme go primile od niv ovoj simbol. Zdravata logika zboruva deka sozdava~ite na makedonskite narodni pesni, vo koi se spomenuva orelot kako pobedonosna ptica, poprvo mo`ele da go nasledat ovoj simbol od anti~kite Makedonci, t.e. od onie koi `iveele vo istata ovaa zemja, a ne od, da re~eme, sosednite Albanci, ili od Grcite, so ~ii kulturi sigurno deka ne doa|ale vo tolkav kontakt, so kolkav {to doa|ale so kulturata na svoite krvni predci.

Zmijata kaj anti~kite Makedonci bila smetana kako `ivotno so magiska mo}. Makedoncite gi po~ituvale zmijolikite bo`estva Drako i Drakena. Ponatamu, kult na zmijata imalo vo Pelagonija, kade taa pretstavuvala simbol na ve~niot `ivot i reinkarnacijata (d-r N. Proeva, "Studii za anti~kite Makedonci", Skopje, 1997, str. 181).

Zmijata kako magisko `ivotno bila po~ituvana i od majkata na Aleksandar Makedonski, Olimpija, i nekoi izvori poso~uvaat deka taa ~estopati kraj sebe ~uvala zmija, veruvaj}i vo nejzinata natprirodna mo}.

Ponatamu, zmijata imala svoj kult i kaj gorno-makedonskoto pleme Pajonci. Taa tamu bila pretstavuvana na pove}e ukrasni predmeti i bila edno od naj~esto interpretiranite `ivotni vo materijalnata kultura.

D-r Eleonora Petrova, prou~uvaj}i go kultot kaj Pajoncite, vo vrska so zmijata, }e zapi{e:

"Me|u naodite od materijalnata kultura na pajonskiot prostor najbrojni se zmiskite simboli, koi se javuvaat glavno vo vid na zmiski protomi, vkomponirani kako zavr{etoci na nakit, ukrasi ili privezoci i razni drugi predmeti."

Zna~i, nema somnenie deka zmijata kaj anti~kite Makedonci imala sosema jasno definirana magiska mo}.

Od druga strana znaeme deka vo na{ite narodni prikazni zmijata re~isi bez isklu~ok e tretirana kako lo{o i podmolno `ivotno. Poradi ova, nekoj mo`ebi opravdano }e zabele`i deka stanuva zbor za dijametralno sprotiven tretman na zmijata od strana na anti~kite Makedonci i na Makedoncite od 19. i 20. vek. No, iako ovaa zabele{ka na prv pogled e opravdana, ne e sosema na mesto. ]e go objasnime ova.

Kako prvo, "sovremeniot" tretman na zmijata kako negativno `ivotno nesomneno deka vo mnogu ima bibliska pozadina. Po prifa}aweto na hristijanstvoto, masovnoto (usno ili pismeno) {irewe na bibliskite prikazni me|u {irokite narodni masi, dovelo do svesno ili potsvesno prifa}awe na mnogu elementi od ovaa veroispoved, koi podocna se odrazile i vo folklorot na doti~nite narodi. Tuka sekako deka spa|a i bibliskiot tretman na zmijata kako podmolno su{testvo. Ete zatoa vo folklorot na site hristijanski narodi zmijata glavno e tretirana kako negativno `ivotno. Sekako deka ostavam mo`nost zmijata i pred toa vo folklorot na nekoi narodi da imala negativna uloga, no sigurno deka vakvata nejzina uloga e zasilena, pa duri i trajno vtemelena, tokmu poradi bibliskiot tretman na zmijata.

Kako vtoro, duri i pokraj pro{irenosta i prifatenosta na vakviot negativen tretman na zmijata (ne samo vo folklorot na na{iot narod, tuku i kaj site hristijanski narodi), koja pro{irenost e zasnovana vrz ogromniot avtoritet na Biblijata i na bibliskite prikazni, sepak kaj nekoi Makedonci od 19. vek se zadr`alo drevnoto anti~ko-makedonsko veruvawe vo zmijata kako "magi~no" `ivotno!

Kaj Stefan Verkovi} imame vakov opis na veruvawe na Makedoncite od sredinata na 19. vek, koj vo su{tina celosno se poklopuva so tretmanot na zmijata od strana na anti~kite Makedonci. Vo ovoj opis zmijata e pretstavena kako `ivotno so magiska mo}, ~ija glava im pomagala na lu|eto da ozdraveat. Ovde ~itame:

"Na prvijut den na marta brkat otepuvat qutica zmia. Glavata i a zimuvat: sus nea podkaduvat ~ovek, {to page ut vonka, i mu ja za{ivat uf kapata da nose, za da ozdravee."

Nesomnena e magiskata mo} na zmijata vo ovoj obi~aj (zapi{an vo selo Ma~ukovo vo {eesettite godini na 19. vek). Veruvaweto vo taa magiska mo} e tolku golemo, {to duri se smetalo deka e dovolno ~ovekot da ja nosi zmiskata glava za{iena vo kapata, za da ozdravee. Zna~i, ovde zmijata ima nesomnena "pozitivna" uloga. Taa ovde "lekuva".. Dovolna e nejzinata blizina do ~ovekot, za toj da ozdravee.

Sosema istata su{tina na zmijata kako magisko `ivotno ja imame i kaj anti~kite Makedonci.

Ova anti~ko-makedonsko veruvawe e opi{ano kaj d-r Nade Proeva (cit. delo, str.187). Kaj Makedoncite od 19. i 20. vek postoi sli~no vakvo veruvawe, spored koe deka du{ata na ~ovekot, po smrtta, se prestoruva vo peperutka (ova veruvawe vo [tip i denes mo`e da se posvedo~i kaj postarite lu|e). Iako peperutkata e razli~na od p~elata, sepak vo obata slu~ai stanuva zbor za insekti.

"Oficijalnata procesija po~nala da vleguva vo arenata, prvo statuite na bogovite, a potoa pridru`bata, po~ituvanite prijateli i gosti na carot. Posleden od site ode{e Filip, bleskav vo bela nametka..."

Deka belata boja i denes e boja na radosta i sve~enosta me|u Makedoncite, mislam deka nema potreba da objasnuvam.

Inaku, ne e to~no deka belata boja kaj site narodi e boja na radosta. Naprotiv, postojat narodi kaj koi belata boja e simbol tokmu na sprotivnoto - na `alosta, {to ne e slu~aj so Makedoncite.