Povod - 65 godini od odr`uvaweto na osnova~kata konferencija na VMRO (Obedineta) za Egejskiot del na Makedonija | |
KONTINUITETOT NA DEL^EVATA VMRO - NEOPHODNOST ZA OBEDINUVAWE NA PROGRESIVNITE MAKEDONSKI SILI | |
Razgovarala: Anita ANGELOVSKA | |
HRISTO ANDONOVSKI Gospodinot Hristo Andonovski e roden vo s. Cakoni, Vodensko vo 1917 godina. Osnovno u~ili{te na gr~ki jazik zavr{il vo rodnoto selo, gimnazija vo Voden, a diplomiral na Pedago{kata akademija vo Solun vo 1940 godina. Nekolku godini rabotel kako gr~ki u~itel vo Meglensko. U~estvuval vo Dvi`eweto na otporot od 1941 godina i vo Gra|anskata vojna vo Grcija, zazemaj}i visoki funkcii kako vo EAM, taka i vo NOF. Po preminuvaweto vo Republika Makedonija raboti kako urednik na gr~kite emisii na Radio Skopje, a edno vreme bil glaven urednik na v. "Glas na Egejcite" i na sp. "Makedonija". Negovi publicisti~ki dela se: "Egejska Makedonija" (1951), "Meglenskata oblast vo NOB" (1961), "Makedoncite pod Grcija vo borbata protiv fa{izmot" (1968), "Diplomatska antimakedonska igra" (1970), "Dramsko vostanie" (1969), "Revolucionerot Lazo Trpovski" (1975) "Vistinata za Egejska Makedonija" (1970), "Strancite za Makedonija i Makedoncite" (1978), "Ju`na Makedonija od Anti~kite do dene{nite Makedonci" (1995). |
N a 17 mart ovaa godina se navr{uvaat 65 godini od odr`uvaweto na osnova~kata konferencija na VMRO (Obedineta) za Egejska Makedonija. Formiraweto na VMRO (Obedineta) za ovoj del dojde so zadocnuvawe vo sporedba so drugite delovi na Makedonija.Imeno, VMRO (Obedineta) kako faktor na politi~kata scena na Makedonija se javi vo oktomvri 1925 godina na osnova~kata konferencija vo Viena. Taka se nare~e, za da se istakne povrzanosta i kontinuitetot so starata VMRO na Goce Del~ev. So dodavkata "Obedineta" se uka`uva{e na neophodnosta od obedinuvawe i splotuvawe na site progresivni sili na makedonskiot narod, koi se stremat za negovo osloboduvawe i obedinuvawe vrz platformata na Majskiot manifest od 1924 godina. Od site tri dela na Makedonija, organizacii na Obedinetata najrano se pojavile vo Vardarska Makedonija. Vo Pirinska Makedonija se pojavila vo 1926 godina, no ne postignala nekoi vidlivi rezultati, poradi postoeweto na teroristi~kata VMRO. Vo Egejska Makedonija }e se razvie duri po 17 mart 1934 godina izrasnuvaj}i vo silen faktor za afirmacija na makedonskata nacionalna svest. Za razvojot i aktivnostite na ovaa organizacija vo Egejskiot del na Makedonija razgovaravme so gospodinot Hristo Andonovski.
Gospodine Andonovski, kakvi bea uslovite za sozdavawe na VMRO (Obedineta) vo Egejskiot del na Makedonija? ANDONOVSKI: Rakovodstvoto na KPG, be{e svesno za posebnite nacionalni streme`i na makedonskiot narod vo Grcija i pod vlijanieto na Kominternata i na Balkanskata komunisti~ka federacija, ne mo`e{e da go zaobikoli dopu{taweto i vo Egejskiot del na Makedonija da se formira VMRO (Obedineta), koja vo Pirinska i Vardarska Makedonija ve}e be{e formirana. Okolu 1930 godina, vo period otkoga rakovodstvoto na KPG go poddr`uva{e stavot za samoopredeluvawe na makedonskiot narod do otcepuvawe, bea napraveni zna~ajni usilbi za povrzuvawe na aktivnostite na VMRO (Obedineta) vo trite dela na Makedonija. Za takvo edno razdvi`uvawe svedo~at i nekolku izve{tai na oficijalnite gr~ki organi.
RAKOVODSTVOTO SO SEDI[TE VO SOLUN Na koj na~in bea vospostaveni prvite kontakti so centralnoto rakovodstvo na VMRO (Obedineta)? ANDONOVSKI: Vrskata na federalistite okolu Dimitar Vlahov vo Viena, odnosno so centralnoto rakovodstvo na VMRO (Obedineta) se vospostavila preku Solun, a nea ja odr`uval stariot makedonski revolucioner Nedelko Popnedelkov rodum od Kuku{. Tuka preku tajni kanali doa|ala po{ta so vesnicite "Balkanska federacija" i "Makedonsko delo", {to ~lenovite na VMRO (Ob.) i makedonskite komunisti gi rasturale vo vnatre{nosta. @rtva na takvata dejnost vo vrska so prenesuvaweto na po{tata stanal i predaniot na osloboditelnoto delo na VMRO (Ob.) od Voden, \or|i Kroncel~ev, koj vo 1935 godina be{e ubien od gr~kata policija vo Solun pri vr{eweto na svojata zada~a. Isto taka i Cvetko Hristov, pretstavnik na federalistite, preku Albanija odr`uval vrska so funkcioneri na VMRO (Ob.) vo Egejska Makedonija. Vo juni 1933 godina, po direktiva na CK KPG vo Solun bila odr`ana "Konferencija na malcinstvata", na koja u~estvuvale ~etvorica delegati od Lerinsko, dvajca od Kostursko, eden od Solun, eden od Langada i po eden od Negu{, Dramsko i Vodensko, site po poteklo Makedonci. Na solunskata Konferencija bilo doneseno re{enie pri site reonski i okoliski komiteti na KPG da se formiraat oddelenija za malcinstvata dodeka sozreat uslovite, a podocna tie da prerasnat vo posebna organizacija na malcinstvata. Vo septemvri 1933 godina bila svikana vtora konferencija vo gradot Ber so u~esnici samo Makedonci, a po tri meseci, vo dekemvri istata godina, vo Solun so delegati od site okolii. Kako se odvivala osnova~kata konferencija na VMRO (Ob) vo Egejska Makedonija? ANDONOVSKI: Na 17 mart 1934 godina, vedna{ po odr`uvaweto na Pettiot kongres na KPG, vo Voden bila svikana konferencija za formirawe na VMRO (ob.). Na ovaa osnova~ka koferencija prisustvuvale ~etiri delegati od Lerinsko, dvajca od Kostursko, dvajca od Voden i eden od Enixe-Vardarsko. Konferencijata ja razgledala op{tata situacija vo Grcija i donela Rezolucija da se organizira i pobrzo da se aktivira VMRO (Ob.) vo Egejska Makedonija. Konferencijata izbrala i rakovodstvo, ~ie sedi{te treba{e da bide vo Solun. Vo rakovodstvoto vlegle: Andrea ^ipov kako sekretar, Hristo Galabov kako zamenik-sekretar, a za ~lenovi bile izbrani Mihail Kqanev za Lerinsko i Aleko Tenekexiev za Vodensko.
PE^ATNICA SO KIRILSKI BUKVI VO SOLUN Koi bile aktivnostite na ovaa organizacija vo Egejskiot del na Makedonija? ANDONOVSKI: Organizacijata na VMRO (Ob.) vedna{ po svoeto formirawe prezema merki za vospostavuvawe kanali so stranstvo i za snabduvawe so ilegalna literatura.Taa uspeala vo Solun da pronajde i da smesti vo antikvarnicata na eden star evrejski trgovec mala podvi`na pe~atnica so kirilski bukvi, nabaveni u{te pred balkanskite vojni, kako i edna ma{ina za umno`uvawe. Vo ovaa pe~atnica, koja e dr`ena vo stroga tajnost, se pe~ateni letoci i drug propaganden materijal na makedonski jazik. A po inicijativa na Lerinskata organizacija, mnogu porano na indigo bil izdaden na makedonski jazik vesnikot "Zemjodelsko zname", koj izleguval s# do sedmiot broj. Pove}e pati bilo praktikuvano i vo organot na KPG "Rizospastis" da se objavuvaat dopisi so gr~ka azbuka, no na makedonski jazik. Isto taka, vo toa vreme se pojavile i lokalni vesnici kako vesnikot "Nestorion", izdavan vo grat~eto Nestram pod redakcija na Atanas Karvajotis i namenet glavno za iselenicite vo SAD, Kanada i Avstralija. Vo vesnikot postojano bile objavuvani prikazni, gatanki i drugi umotvorbi od kosturskiot kraj. Po inicijativa na CK KPG, eden od funkcionerite na VMRO (Ob.) zaminal za Atina kade {to rabotel isklu~ivo na zbornik na makedonski narodni pesni i prikazni, od koi bile podgotveni dva toma. Celokupnata dejnost na VMRO (Obedineta) vo Egejska Makedonija bila pottiknata i od re{enieto na Kominternata od april 1934 godina, so {to se priznavale posebnosta na makedonskata nacija i nejzinoto pravo na samoopredeluvawe. Vo toa vreme VMRO (ob.) izlegla so barawe za slobodna upotreba na maj~iniot jazik, za otvorawe makedonski u~ili{ta i drugi prava na kulturna avtonomija. Taka, organizacijata vo Lerinsko, na primer uspeala do nekade da se polulegalizira i za vreme na predizbornata kampawa vo 1935 godina javno protestirala protiv terorot vrz makedonskoto naselenie od strana na vlasta. Do koga opstojuvala VMRO (Obedineta) vo Egejska Makedonija? ANDONOVSKI: Gr~kata Vlada na Metaksas u{te pred proglasuvaweto na diktaturata, za da go spre~i masovnoto prio|awe na Makedoncite vo Komunisti~kata partija na Grcija i VMRO (ob.), zapo~nuva masovno gonewe na komunistite, osobeno na makedonskite komunisti. Metaksasovata diktatura, koja dojde na vlast na 4 avgust 1936 godina, go prekina razvojniot pat i na Komunisti~kata partija na Grcija i na VMRO (Obedineta) vo Egejska Makedonija. Partijata be{e stavena nadvor od zakonot, komunisti~kite kadri bea uapseni i internirani, a me|u niv i mnogu prvenci na VMRO (Obedienta) kako {to bea: Andrea ^ipev, Lazo Trpovski, Trifun Kaxijanov, Dimitar Kartov, Mihail Trpkov i mnogu drugi. Vo relativno kusoto postoewe, VMRO (Obedineta) i pokraj sopstvenite slabosti i otsustvoto na vistinska pomo{ od KPG, koja podocna go napu{ti stavot za samoopredeluvaweto na malcinstvata i go usvoi stavot za ramnopravnost na malcinstvata vo ramkite na gr~kata dr`ava, odigra pozitivna uloga vo organiziraweto na Makedoncite od Egejska Makedonija za zacvrstuvawe na nivnata nacionalna svest i se istakna kako mobilizator na makedonskite masi na parlamentarnite izbori. Ra|aweto i rasprostranuvaweto na VMRO (Obedineta) vo Egejska Makedonija vo periodot me|u dvete svetski vojni, dojde kako rezultat na specifi~nite uslovi vo koi se najde makedonskiot narod po Prvata svetska vojna i kako neophodna i pogodna forma na akcija na KPG, vo svoite redovi da mobilizira {to pogolem broj Makedonci. |