ATANASOVSKI: Balkanskata situacija ne e ni oddaleku pove}e onakva kakva {to be{e do onie markantni nastani koga mo`evme da go merime novoto vreme ili negovite relacii. Toa novo vreme zapo~na so pa|aweto na Berlinskiot yid, so vojnata vo Persiskiot zaliv, a tie nastani ovozmo`ija da zavr{i takanare~enata "Studena vojna". Ottoga{ za novoto se razmisluva i na balkanskata situacija. Mislam deka e mnogu va`no kakva e situacijata na Balkanot i taa e determinirana od globalnite tekovi i od neposrednite evropski konstelacii. Neposredno gledano i samata balkanska situacija isto taka vlijae na globalnite odnosi i na odnosite vo Evropa. Vie duri definiravte nekoi sostojbi na Balkanot kako da e napravena taa nova podelba. Sepak, jas moram malku i da ve korigiram vo razmisluvawata. Taa redistribucija na vlijanijata od pozicija na pogolemite centri na mo}ta se slu~uvaa{e i porano i neposredno na Balkanot. No, ona {to se zbidna vo '91- ta godina e vo pomala mera virtuelna fragmentacija na prostorot na Jugoslavija. Toj proces ne e zavr{en, balkanskata konstelacija ne e vospostavena. Ovaa sega{na sostojba mo`eme da ja definirame kako kriza - proces koj se javuva povremeno i so poostri amplitudi. Kosovskata situacija ne e nekoj samostoen odraz, tuku e vo soodnos so svetskite globalni trendovi. Toa e proces na preureduvawe na Balkanot. Novata podelba na Balkanot doprva doa|a, no nejzinite konturi ve}e se vidlivi. Mislam deka vo celava sostojba najte{ko e da se prognozira procesot, toj nikoga{ ne mo`e odnapred da gi poka`e pri~insko-posledi~nite sliki, destruktivnite elementi. Dali masovnite destrukcii }e bidat golemi, zavisi od na~inot na preureduvaweto na Balkanot. Najva`na rabota vo celava situacija e vo preureduvaweto da ne se menuva politi~kata konfiguracija na terenot na mnogute dr`avi {to postojat.

ATANASOVSKI: Ne znam, no nie sme zainteresirani zatoa {to za prvpat Balkanot se preureduva od pozicija na odnosite na silite, na globalna ili na regionalna pozicija. Se razbira deka od ovaa dispozicija gledano, Makedonija kako suverena dr`ava, srede Balkanot, e povrzana so site povolni i nepovolni trendovi.

Procesot {to na Balkanot zapo~na da se realizira vo '91 godina s# u{te se odviva{e vo ramkite na edna uramnote`ena konstelacija na silite. Taa funkcionira{e, ne be{e demontirana. No, sepak mora da se potencira deka otsekoga{ jugoisto~noto krilo na Evropa bilo nevralgi~na to~ka. Taka, eve sega po osum godini balkanskata situacija ne se slu~uva vo ramnote`a na silite, tuku se odviva na eden radikalen na~in na delewe, koj e vo polza na Zapadot.

ATANASOVSKI: Prvo, od ova {to se slu~uva mo`e da se sfati deka Zapadot direktno ja demontira mo}ta na Istokot. No, toa ne e taka. Naprotiv, Zapadot na momenti be{e zagri`en {to }e se slu~i so demontiranata mo} na Istokot. Ve potsetuvam deka dezefektuiraweto na nuklearnite kapaciteti vo Ukraina, Zapadot go ~ine{e 12 milijardi dolari. Tie sredstva bea nameneti za otstranuvawe na nuklearnite boevi glavi koi bea potencijalna opasnost za da bidat primeneti vo drugi celi. Istoto se slu~i i so Germanija koja plati milijardi marki za da se oslobodi od boevite polnewa. Toj proces na erozija s# u{te trae i se finansira.

ATANASOVSKI: Prvo, kosovskoto pra{awe ne po~na so raznebituvaweto na Albanija. Albanskoto pra{awe i vo ramkite na porane{na Jugoslavija be{e zapostavuvano, a toa se slu~i i vo Dejtonskata spogodba. Vo nea kosovskoto pra{awe ne be{e postaveno. Pritoa, del od Albancite imaat maksimalisti~ki idei - Albancite od Crna Gora, od Makedonija i od Kosovo vo edna dr`ava. Toa vi e ne{to sli~no i so idejata site Srbi vo edna dr`ava. Vo taa situacija i Ri~ard Holbruk, na prvata sredba so pretstavnicite na OVK im re~e deka toa ne mo`e da se slu~i. Toga{ rabotite bi se odvivale nekontrolirano. Vo celava sega{na situacija morame da razlikuvame {to zna~i vojna na Balkanot i Balkanska vojna. Poimot vojna na Balkanot go vidovme vo primerot so Bosna i so Hrvatska. Vidovme masovni egzodusi, etni~ki ~istewa na terenot. No, poimot Balkanska vojna mo`e da se slu~i poradi Kosovo, a mo`e da se slu~i i zatoa {to e tuka Makedonija. Vo ovoj poim imame kvaliteten otskok vo koj mnogu raboti ne mo`at da se predvidat. Sega na eden mal prostor kako {to e Kosovo i neposredno okolu Makedonija, prisutni se site relevantni faktori od svetskata konfiguracija: NATO, OON, EU, OBSE i drugi. Tuka se i Britancite, i Francuzite, i Germancite, pa duri i Amerikancite. Mislam deka tuka na ovoj prostor se site relevantni ~initeli, taka {to slobodno mo`e da se zapali Svetska vojna. Zo{to velam Svetska vojna? Dosega istorijata poka`ala i natamu uka`uva deka mo`e da ima vojni na site pet kontinenti, ama toa ne mo`e da bide svetska vojna. No, ako Evropa e zafatena, toga{ ognot se razgoruva

ATANASOVSKI: Prou~uvaj}i ja nejzinata polo`ba kako zemja {to e golema, nejze & treba prostor i proodnost. Rusija ne mo`e da se zatvori na Kaspiskoto more, na Bosforot i dokolku nekoj se obide da ja zatvori, taa }e eksplodira, a dokolku toa se slu~i posledicite bi bile straotni. Od aspekt na Kosovo, Rusija mo`e samo ohrabuva~ki da vlijae na Srbija i da ja zgolemi nejzinata `ilavost, pothranuvaj}i ja na tehnolo{ki plan. Me|utoa, toa i dosega go prave{e. Rusija nikoga{ vo svojata pomo{ ne odela pove}e otkolku {to bila zainteresirana, ~ekor po ~ekor. No, ona {to sega se slu~uva mislam deka }e ostane vo ramkite na diplomatskite napori.

ATANASOVSKI: Voeni brodovi na Jadranskoto More za Rusija e preskapa rabota. Veruvam deka taa samo }e u~estvuva vo implementacijata na mirovniot dogovor za Kosovo. Taa }e u~estvuva so edna brigada dokolku Zapadot bi go finansiral nejzinoto prestojuvawe. S# drugo, nekoi ekstremni demonstracii na sila kako {to velat, sega ne bi mo`ela da pravi. Jas ne gi potcenuvam Rusite, naprotiv tie se silni i s# u{te imaat tehnolo{ki respektivni sredstva. No, znaete, odnosot na silite nikoga{ ne se ostvaruva na ednovalenten na~in, tuku se gledaat od filozovski, ekonomski, kulturolo{ki i tehnolo{ki aspekt. Ako samo eden od niv e deficitaren, toga{ silata ne se efektuira. Toa go vidovme so primerot vo ^e~enija. Toa e edna golema zemja, so golemi potencijali, no ne mo`e da sozdade i da formira edna divizija. Ovoj pat vo vojnata Rusija se potpre na profesionalnata vojska i na sofisticiranata programa. Grozni be{e pretvoren vo pepel. Tehnikata gi sobori site drugi aspekti na vodewe borba.

NATO silite ja primenuvaat istata koncepcija od vojnata vo Persiskiot Zaliv. Kolku vo toj na~in na vodewe borba Rusija mo`e da & pomogne na Jugoslavija?

ATANASOVSKI: Zavisi, za nas e va`no do koe nivo Rusija mo`e da gi pothranuva jugoslovenskite sili, a toa, eve da re~eme, }e postigne nekoi rezultati. Toa bi ovozmo`ilo soboruvawe na nekoj avion ili na nekoi raketi. Me|utoa, Rusite ne se vo sostojba da im dadat tolku mnogu za da mo`at jugoslovenskite sili da vospostavat ramnote`a na terenot. Tie rezultati {to bi se postignale i bi go pobedile NATO se irelevantni. Voenata alijansa NATO ima nesporedlivi resursi, a nejze mo`e da & se sprotivstavi samo Rusija. Zatoa so edna analiza }e se poka`e deka srpskata strategija mo`e da postigne samo nekoi rezultati, no tie nema da bidat presudni za ishodot na vojnata. Sega{niot na~in na vojuvawe direktno e povrzan so proizvodstvoto na `ivotot. Ona {to sega go pravi NATO, na~inot na dejstvuvawe e definiran vo proektite na edna kompozitna koordiniranost na avio-raketnite operacii. Proektilite se isfrlaat od dale~ina, od distanca, od golema viso~ina i tie ne se na dostrel na poziciite na protivnikot. Toa e eden na~in na vojuvawe koj se primenuva i na takov mo`e da mu se sprotivstavi samo ekvivalenten sistem, koj gi ima istite svojstva. Takvo ne{to ima Rusija koja e naslednik na mo}ta na Isto~niot blok. Rusija go ima toj potencijal i zatoa se odbegnuva da dojde do sudir na takvite sistemi. Vo eden takov sudir nema racionalna strategija ili politika, tuku toa bi bila vojna vo golemi razmeri.

Inaku, sudirot na Kosovo e rezultat na neednakvi sili i toj sega e rabota na politikata. No, ako se izrazam od vojni~ki aspekt, situacijata na Kosovo e nepovolna i mora da se baraat drugi re{enija. So ova bi se izbegnale `rtvite me|u narodot. No, istovremeno kako vojnik, mojata dr`ava bi napravila najgolema glupost ako mene me dovede vo situacija da bidam pobeden. Me|utoa, isto taka e glupavo i nerazumno ako ~uvstvoto na patriotstvo ne go ispolnuvam. Mislam deka vo ovoj moment gra|anite se gordeat so svojata dr`ava i nejze & slu`at. Sepak, nekoi raboti ne se re{avaat so ~uvstva, tuku so razum. Eve, bi go navel primerot so general Peri{i} koj e smenet. Toj najverojatno bil dol`en da go informira pretsedatelot za vistinskite mo`nosti na jugoslovenskite vooru`eni sili, a toa sigurno i go storil. Jas navistina nekoga{ bev nekoj relevanten faktor vo edinstveniot jugoslovenski voen sistem i u~estvuvav vo voenite soveti, imav i prakti~no iskustvo od Vtorata svetska vojna, no takvite odnosi na silite odat vo polza na NATO. Mislam deka treba da se najde drugo re{enie, no za `al politikata re{ava, a ne vojni~kiot profesionalizam. Veruvam deka i general Ojdani} koga toga{ }e mu ka`e na svojot {ef na dr`avata. Go slu{av i izlagaweto na generalot Pavkovi}. Toj me za~uduva, se vozdr`uva da ja ka`e vistinata, no za mene ovaa situacija e razbirliva. Toj e general i treba taka da se odnesuva i taka treba da razmisluva: "Nie }e go pobedime NATO i }e ja odbranime zemjata!" No, videte, voenata alijansa dejstvuva sinhronizirano i ne e na dostrel na armijata na Jugoslavija. Celiot niven sistem ima plan, ima celi i funkcionira preku satelitski komunikaciski sistemi. Satelitot dava takanare~eni zrnesti fotografii i mo`e da gi otkrie site detali vo Jugoslavija. Problemot e {to Jugoslavija nema takov sistem so koj bi odgovorila na napadot.

ATANASOVSKI: Jas sum za~uden od rezultatite. O~ekuvav ne{to pove}e. Ona {to zemjata go do`ivuva i ne e najte{koto, za{to umnite vodeni bombi mo`at da ja pogodat sekoja cel vo Jugoslavija. Nema tuka pre~ki vo konfiguracijata na terenot.

ATANASOVSKI: Jas ne znam mnogu za toa, no pretpostavuvam deka tie imaat ne{to {to poteknuva od ruskoto proizvodstvo. Inaku, sum ~ital deka i krstosuva~kite raketi ne se semo}ni. Imalo primeri koga kompjuterskite hakeri vleguvale vo nivnite senzori i predizvikuvale {teti.