• Arseni Tanaskov Jovkov e eden od najgolemite makedonski publicisti, poet, revolucioner, `urnalist i op{testvenik, urednik na vesnicite "Ilinden", "Pirin", "20 juli" i pak "Ilinden", koi bile organi na Ilindenskata organizacija
• Arseni Jovkov `iveel 40 godini. Bil ubien vo Gorna Xumaja, Pirinska Makedonija od strana na privrzanicite na vrhovisti~kata VMRO, podaruvaj}i go deloto i idealite na edinstvenata majka Makedonija.

Poetskata treska ne mu ja prekinuva Ilindenskoto vostanie vo koe u~estvuva kako sekretar na reonskata ~eta na Ohridsko-malesiskiot vojvoda Tase Hristov. Inspiriran od bolkite i stradawata na svojot narod, Jovkov gi spojuval revolucionerniot `ar i poetskata produhovenost. Svojot `urnalisti~ki pat go zapo~nuva vedna{ po negovoto doa|awe od Makedonija vo Bugarija. Tamu razvil {iroka poetska i op{testveno-politi~ka aktivnost, a svoite statii i pogledi gi iznesuval vo vesnikot "Sloboden glas" na ohri|anecot Stefan Petkov.

Od plejadata makedonski revolucionerni literaturni borci so peroto v raka, na Arseni Jovkov mu pripa|a posebno mesto.Toj spa|a vo generacijata koja gi brane{e izvornite principi na samostojnosta na makedonskoto delo, za ~ie ostvaruvawe }e ja prodol`i borbata vedna{ po Prvata svetska vojna. Zaedno so preostanatite borci od levicata, toj se vklu~uva vo politi~kiot `ivot na makedonskata emigracija vo Bugarija, najnapred vo Obedinetata levica na VMRO na ~ie ~elo se nao|a{e \or~e Petrov, a po negovoto ubistvo, Jovkov }e zastane na vrvot na edno specifi~no obedinuvawe na borbenite sili na Makedoncite za da ja prodol`i ovaa borba vo mo{ne te{ki i komplicirani uslovi.

Taka, Jovkov go odbira oru`jeto na svoj na~in, a toa e peroto. Toj se javuva kako `urnalist i urednik vo eden ist vesnik - organot na Ilindenskata organizacija, koj poradi ostrata cenzura na bugarskata Vlada, moral da go menuva naslovot ~etiri pati za da mo`e da opstojuva i toa vo: "Ilinden", "Pirin", "20 juli" i pak "Ilinden". Vo ovoj period `urnalistikata mu slu`i i kako sredstvo niz koe doa|aa do izraz negovite duhovni dejnosti: negovata poezija, kritikata i bleskavite analizi na nastanite od pred i po Ilindenskoto vostanie, a pred s# statiite za makedonskoto pra{awe vo fazata koga toa se aktuelizira, venda{ po Prvata sveska vojna.

Arseni Jovkov `iveel 40 godini. Bil ubien vo Gorna Xumaja, Pirinska Makedonija od strana na privrzanicite na vrhovisti~kata VMRO, podaruvaj}i go deloto i idealite na edinstvenata majka Makedonija.

Rasvetluvaj}i go likot na borecot i tvorecot Arseni Jovkov go posetivme U~ili{niot Centar za Ekonomija i Birotehnika "Arseni Jovkov" od Skopje, pri {to razgovaravme so profesorite koi se vklu~eni vo organizacijata za obele`uvawe na patroniot praznik na nivnoto u~ili{te koe go nosi imeto na ovoj na{ golem nacionalen i kulturen deec. Toa se: u~ili{niot sociolog Zorica Tumanovska, profesorot po istorija Simeon Naumovski i profesorkata po fizika Jedina ^ilimanova.

Ova u~ili{te raboti samostojno od 1 januari 1965 godina. Zna~aen moment vo rabotata i postoeweto na u~ili{teto e Re{enieto na Ministerstvoto za obrazovanie i fizi~ka kultura, za pripojuvawe na Srednoto stenodaktilografsko u~ili{te "Dimitar Mitrev" kon Ekonomskoto u~ili{te "Mo{a Pijade" i osnovawe na U~ili{en centar za ekonomija i birotehnika "Arseni Jovkov", koe funkcionira od 23 fevruari 1994 godina. U~ili{teto broi 56 paralelki, od koi 8 albanski, so okolu 120 vraboteni. Sledej}i gi promenite vo site sferi na modernoto `iveewe, tie se vo postojana potraga po novi vrednosti i evropski standardi, s# so cel da se obrazuva kadar koj }e mo`e da odgovori na site predizvici na novoto vreme.

Od tie pri~ini, "Arseni Jovkov" e edno od 16-te u~ili{te vo Makedonija vklu~eni vo programata na FARE. Za taa cel, vo ramkite na ovaa programa se organizirani obuka i seminari nameneti za profesori za izveduvawe na nastavata po novite nastavni planovi.

U~ili{teto dobi i oprema od FARE, kompjuteri i pe~atari, po nivna inicijativa se vovede predmetot "Biznis" vo prva godina.

Modernizacijata na u~ili{teto dovede do otvorawe kursevi po informatika nameneti i za u~enicite i za profesorite, kako i kursevi po angliski jazik.

Vo ~est na patronot po povod 30 godi{ninata od svoeto postoewe, U~ili{niot centar za birotehnika i ekonomija "Arseni Jovkov" izdade monografija vo 1995 godina. Prigodnoto odbele`uvawe na patronatot e na{a tradicija, veli u~ili{niot sociolog Zorica Tumanovska.Toa se odviva vo edna sve~ena, no sepak rabotna atmosfera. Za ovaa godina literaturnata i likovnata sekcija podgotvuvaat izlo`ba na sliki i poetski i prozni tvorbi, istoriskata sekcija }e napravi izlo`ba na fotografii i referati posveteni na Arseni Jovkov. Audio i video prezentacija }e se izvede kaj u~enicite od prva godina, dodeka onie od vtora godina }e ~itaat referati.

Mnogu zna~ajni se i proektite za edukacija i vospituvawe na mladite i za razbirawe konflikti {to se spojuva so proektot za prevencija na zavisnosti. No, sepak, najinteresni za u~enicite se sportskite turniri vo ko{arka, koi se odr`uvaa so godini nanazad.Tie zapo~nuvaat pred patroniot praznik, a finalniot natprevar se odr`uva na denot na proslavata. Spored profesorite, ovie aktivnosti vo golema mera vlijaat za formirawe na natprevaruva~kiot duh kaj u~enicite i se najdobrata prevencija protiv zavisnostite.

Rasvetluvaj}i go likot na Arseni Jovkov treba da napomeneme deka statiite i `urnalisti~kata dejnost e ednata strana od negovoto publicisti~ko rabotewe. Drugata strana se negovite analizi za su{tinata na makedonskata `urnalistika. Pritoa, toj uspeva da dade to~na definicija na makedonskiot pe~at. Ovie problemi, Jovkov gi tretira pred samata smrt. To~no na denot na negovoto ubistvo, 14 septemvri 1924 godina, vo "Ilinden" mu e pe~atena statija pod naslov "Makedonskiot pe~at", vo koja gi tretira tokmu ovie problemi. Toa e voedno i poslednata statija na Jovkov izlezena od negovoto ubistveno pero.

Na krajot, }e dademe izvadok od ovaa statija, koj go pozajmivme od knigata na d-r Boro Mokrov, posvetena na deloto na ovoj na{ kulturen deec, so napomena deka i izvornite podatoci za Arseni Jovkov se zemeni od istata.

"Krajno vreme e da gi sfatime nu`dite za makedonskiot pe~at, da ja sfatime potrebata od negovoto izdigawe, {irewe i usovr{uvawe, i glavno od ednokrajno razgrani~uvawe na ulogite na bugarskiot i makedonskiot pe~at, pri {to posledniot za Makedonecot treba da bide evangelsko ~etivo".