Vo site delovi na Albanija `iveat Makedonci, no najgolemiot broj se nao|a vo devette sela vo Mala Prespa. Za seloto Pustec na Prespanskoto Ezero, veruvame deka slu{nal sekoj na{ gra|anin, no malku se tie {to imale mo`nost da prestojuvaat vo toj del na Albanija i odblisku da ja vidat siroma{tijata vo koja `iveat tie lu|e. Ako se pro{eta niz tie sela, }e se vidi deka tamu gi nema ni najelementarnite uslovi za `ivot, a svetot vleguva vo 21 vek. Toj region od vremeto na diktaturata na Enver Oxa e izdvoen i vo nego ni{to ne se investiralo. Nema ni eden asfalten pat, nitu eden telefon, a avtobus minuva periodi~no spored `elbata na transportnoto pretprijatie od Kor~a. Vo vremeto na Enver Oxa, vo toj region osven zemjodelsko-sto~arski zadrugi nemalo, a i denes nema, ni{to drugo. So doa|aweto na demokratijata i tie zadrugi se rastureni, taka {to sega tamu nema organizirana dr`avna rabota. Lu|eto ~uvaat po nekoj krupen i siten dobitok i gi obrabotuvaat malite niv~iwa vo koi pove}e ima kamewa odo{to zemja, a nekoi od niv se zanimavaat so sitna trgovija. Od Kor~a kupuvaat sitni raboti za doma}instvo, pe{ki ja minuvaat granicata i na pazarite vo Resen, Ohrid i Struga se obiduvaat ne{to da zarabotat. Za kulturni institucii i razvivawe na nekakvi kulturni vrednosti ne mo`e da se zboruva. Postojat osnovni u~ili{ta na makedonski jazik i tolku. Tie pak {to vo voremeto na diktaturata }e uspeele da zavr{at sredno ili visoko obrazovanie, vo Mala Prespa ne im se davalo slu`ba, tuku bile rasporeduvani vo vnatre{nosta na Albanija. U~iteli, lekari, medicinski sestri i drugi slu`benici, vo selata vo Mala Prespa se donesuvale od drugi krai{ta na Albanija. Na toj na~in se popre~uvalo organiziraweto na Makedoncite vo Albanija.

Sepak i vo takvi uslovi Makedonecot ne go izgubil ~uvstvoto za svojata nacionalna pripadnost. Vremiwata se menuvaat, mo`nostite za organiziran `ivot se zgolemeni. Taka, ovaa godina vo maj se podgotvuva Makedonski kongres vo gradot Berat koj se nao|a na drugata strana na Albanija, na Jadranskoto More, 270 kilometri oddale~en od regionot na Mala Prespa.

Berat e grad so 70.000 `iteli vo koj do 1969 godina ima{e samo po nekoj Makedonec, raska`uva gospodinot Alekso [kembi - Spirovski, pretsedatel na sekcijata "Prespa" vo Berat koja e ogranok na makedonskoto dru{tvo "Prespa" od Mala Prespa. Vo 1969 godina vladata na Albanija vo Berat otvori tekstilna fabrika so 12.000 vraboteni `eni. Toga{ od Mala Prespa zedoa 20 devojki od 18 do 20 godi{na vozrast, gi odnesoa vo Berat, edna godina posetuvaa kurs, a potoa gi vrabotija vo fabrikata. Po nekolku godini tie devojki stasaa za ma`ewe. Toga{ vo Albanija postoe{e zakon spored koj mom~iwata i devojkite mo`ea da se `enat i ma`at samo od mestoto na `iveewe. Na{ite devojki vo Berat treba{e da se ma`at za Albanci ili Turci, no tie ne sakaa i se zaaknija deka }e ja napu{tat rabotata. Toa be{e povod da go formirame dru{tvoto "Prespa" vo Mala Prespa. Vo 1972 godina devojkite vraboteni vo Berat pismeno se obratija do pretsedatelot na dr`avata Enver Oxa i do Vladata, da odobrat tie da si zemaat mom~iwa od svoite krai{ta, vo sprotivno }e ja napu{tat rabotata. Vladata na Albanija go odobri nivnoto barawe i site devojki si zemaa mom~iwa od svoite sela. Taka vo Berat se formiraa prvite makedonski semejstva. Podocna tie povlekoa svoi rodnini i prijateli i do 1980 godina vo toj grad makedonskite semejstva se zgolemija do 56.

So doa|aweto na demokratijata, albanskata vlast Makedoncite gi otpu{tila od dr`avnata rabota i tie po~nale da se vra}aat vo svoite krai{ta. Baraj}i nova rabota najmnogu se zadr`ale vo Kor~a, kade po~nale da se zanimavaat so sitna trgovija, a nekoi se vratile vo svoite sela na siroma{nite niv~iwa. Taka, denes vo Berat ima malku semejstva koi uspeale da se zadr`at zanimavaj}i se so razni trgovii i privatna rabota. Spored ka`uvaweto na gospodinot Alekso, sega vo cela Albanija nema nitu eden Makedonec vo dr`avna slu`ba ili vo op{testveno pretprijatie.

Makedoncite vo Albanija se podgotvuvaat da odr`at Makedonski kongres vo Berat, na koj }e ja soberat celata makedonska intelegencija od taa zemja, za da se dogovorat za ponatamo{nite aktivnosti vo ostvaruvaweto na nivnite prava i podobruvaweto na `ivotniot standard.

Sakame da napravime Makedonski kongres vo po~etokot na maj ovaa godina, veli gospodinot Alekso [kembi - Spirovski. Na toj kongres }e pokanime okolu 120 delegati Makedonci koi `iveat vo Albanija, pretstavnici od makedonskite zdru`enija vo svetot, pretstavnici od Ministerstvoto za iseleni{tvo na Makedonija kako i pretstavnici od op{testveno politi~kiot `ivot vo Albanija. Proektot e golem, ~ini mnogu pari koi nie gi nemame, no }e vlo`ime sili uspe{no da go realizirame. Se nadevame deka Vladata na Republika Makedonija preku Ministerstvoto za iseleni{tvo }e ni pomogne, a se nadevame deka i Makedoncite od celiot svet so svoi dobrovolni prilozi }e ni pomognat. Razgovaravme so Ministerstvoto za iseleni{tvo na Makedonija i dobivme podr{ka za na{ata ideja, taka {to sega posigurno se vpu{tame vo organizacijata. Mo`ebi ovoj Kongres treba{e mnogu porano da se organizira, no i sega ne e docna. Makedonija kako mati~na zemja do sega nema ni{to storeno za Makedoncite vo Albanija, taka {to so ovoj Kongres sakame da ja potsetime da ne n# zaborava. Ako na Albancite vo Makedonija im se davaat site prava, imaat svoja partija, ministri vo Vladata, toga{ treba Makedonija da se zapra{a koi prava nie vo Albanija gi imame.