Povrzuvaweto na oddelni `ivotni so poedini ~ovekovi osobini ili so odredeni pojavi e prisutno re~isi kaj sekoj narod na Zemjata. Sekako deka stanuva zbor prete`no za onie `ivotni koi `iveat (ili `iveele) vo predelite kade `ivee (ili `iveel) doti~niot narod. No, pogre{no e da se tvrdi deka site `ivotni apriori podednakvo se tretirani kaj site narodi. Taka, na primer, dobro e poznat slu~ajot so kravata. Ova `ivotno vo Evropa i vo Amerika se smetalo (i se smeta) samo kako obi~no doma{no `ivotno, koe ~estopati se koristi i za te{ka fizi~ka rabota. No, istata taa krava vo Indija se u{te s# smeta za sveto `ivotno. Sli~no e i so ma~kata, koja vo Egipet bila dlaboko po~ituvana, {to ne e slu~ajot kaj pove}eto evropski narodi. ]e go spomneme i volkot kon koj na{ite sosedi Bugarite (poto~no Pra-Bugarite) vo minatoto neguvale kult, a koj, kaj nas Makedoncite (barem vo narodnite prikazni) e smetan za "glupavo `ivotno". Ponatamu, gavranot kaj nekoi narodi e smetan za "kobna ptica", no vo indiskite i drugi isto~no-aziski narodni prikazni toj ima tretman na "mudro `ivotno" i "sovetnik na lavot". Lisicata kaj nas e tretirana kako "itro `ivotno", a kaj severno-amerikanskite Indijanci, taa ima tretman na "smelo i herojsko `ivotno, koe mnogu stradalo". Zna~i, tretmanot na odredeni `ivotni od strana na razli~ni narodi ne e univerzalen i zavisi isklu~ivo od veruvawata i sfa}awata {to niz podolg period bile sozdavani vo svesta na sekoj oddelen narod.

Sekako deka ima i celosno poklopuvawe na odredeni veruvawa vo karakterot na oddelni `ivotni. Ova poklopuvawe se dol`i glavno na dve pri~ini. Prvata pri~ina e dale~noto zaedni~ko poteklo na nekoi kulturi. Vtorata pri~ina e genetskiot karakter na samite `ivotni. Taka, na primer, lavot e smetan kako simbol na mo}ta kaj site narodi bez isklu~ok. Ne postoi narod, vo ~ija tradicija lavot bil smetan kako "pla{livo `ivotno". Toa e poradi faktot {to lavot i navistina pretstavuva edno od najsilnite `ivotni na kopnoto.

No, da premineme na prezentirawe na konkretni slu~ai na folkloren tretman na oddelni `ivotni koj bil identi~en i kaj anti~kite i kaj dene{nite Makedonci

Od aspekt na interesot za na{ava tema, }e povtorime deka veruvaweto vo odredeni osobini na `ivotnite i nivnoto povrzuvawe so odredeni pojavi od strana na anti~kite Makedonci, sigurno deka go ima i kaj drugi narodi, no fakt e deka dene{nite Makedonci ne mo`ele da gi nasledat ovie veruvawa od tie stranski narodi, a da ne gi nasledat od anti~kite Makedonci, t.e. od onie koi so vekovi `iveele vo ovaa zemja. Da go ilustrirame ova so primerot na gavranot. Od strana na anti~kite Makedonci gavranot bil smetan kako kobna ptica, t.e. ptica koja navestuva nesre}a. Potpolno ista e sostojata i kaj Makedoncite od 19. i po~etokot na 20. vek (pa duri i denes).

No, nekoj so pravo }e zabele`i deka gavranot e smetan kako kobna ptica i kaj drugi narodi (iako napi{avme deka nekade e smetan i kako "mudra ptica"). Taka, na primer, }e ja spomneme prekrasnata pesna "Gavranot" od amerikanskiot poet Edgar Alan Po. Nesomneno deka ovaa pesna (vo koja gavranot ima uloga na kobna ptica) nastanala kako rezultat na ubeduvawata na Po deka gavranot i navistina e ptica koja navestuva nesre}a (a ne, na primer, radost, i sl.), pa zatoa i mu ja dal vakvata uloga vo svojata pesna. Zna~i i kaj Amerikancite vo 19. vek gavranot bil smetan za kobna ptica. No, dali toa zna~i deka dene{nite Makedonci go primile veruvaweto za gavranot kako kobna ptica od Amerikancite? Zarem ne e neseriozno, pa duri i sme{no, da se tvrdi deka vakvata uloga na gavranot Makedoncite od 19. vek ja primile od dale~nite Amerikanci (ili od koj bilo drug soseden narod), a ne ja primile od onie koi avtohtono `iveele na istata ovaa teritorija, t.e. od anti~kite Makedonci? Zna~i, sekoj onoj {to }e ja ospori ovaa teza preku poso~uvaweto na faktot deka gavranot kako kobna ptica go ima i kaj drugi narodi, }e mora isto taka i da doka`e deka Makedoncite od 19. i 20 vek, tokmu od tie drugi narodi go primile ova veruvawe, a ne od onie koi `iveele na ovaa ista teritorija, t.e. od anti~kite Makedonci.

Od druga strana, vo odnos na interesot na na{ava tema, voop{to ne e va`no dali veruvaweto vo gavranot kako kobna ptica e avtohtono anti~ko-makedonsko veruvawe ili pak i tie od nekade go primile istoto. Mnogu pova`no e toa {to ova nivno veruvawe ostanalo i kaj dene{nite Makedonci, t.e. kaj narodot na koj tie mu ja prenele svojata krv i svojata kultura.

A sega da premineme na konkretni podatoci, od koi }e go potvrdime veruvaweto na anti~kite Makedonci vo gavranot kako kobna ptica. Anti~kiot biograf na Aleksandar Makedonski, Plutarh vo glava 73 od biografijata za Alekandar Makedonski go opi{uva vra}aweto na Aleksandar Makedonski vo Vavilon. Imeno, poznato e deka, otkako Makedonskata vojska stignala do rekata Ind, odbila da go prodol`i napreduvaweto kon istok. Poradi toa Aleksandar re{il da se vrati kon Makedonija. No, za vreme na vra}aweto, toj po~inal vo Vavilon. Interesno e deka pred da vleze vo Vavilon toj dobil pretska`uvawe deka tamu }e mu se slu~i ne{to lo{o. Vakvoto kobno pretska`uvawe mu go navestile tokmu gavranite. Pred da vleze vo Vavilon Aleksandar videl jato gavrani kako se tepaat vo vozduhot, pri {to nekoi od niv, padnale mrtvi kraj negovite noze. Za seto ova Plutarh pi{uva:

"Dodeka kralot se dvi`el so vojskata nakaj Vavilon, go stignal Nearh. Toj mu soop{til deka se sretnal so nekakvi Haldejci, koi go sovetuvale Aleksandar da se otka`e od Vavilon. No, toj ne obrnal vnimnie na toa, tuku go prodol`il patot. Koga se pribli`il do gradskite yidini zabele`al mnogu gavrani kako se tepaat i kolvat pome|u sebe dodeka nekoi od niv ne padnale kraj Aleksandar."

Ponatamu, Plutarh ja opi{uva voznemirenosta od ovaa gletka od strana na Aleksandar, koj istovremeno doznal i deka vavilonskiot namesnik Apolodor prinesol `rtva za da ja soznae negovata sudbina. Toa u{te pove}e go voznemirilo Aleksandar i zatoa dolgo vreme go izbegnuval vleguvaweto vo Vavilon. A, koga sepak vlegol, tamu i po~inal.

No, ona {to e va`no za na{ava tema od ovoj opis na Plutarh e sosema jasnoto tretirawe na gavranot kako kobna ptica, t.e. ptica koja navestuva lo{o pretska`uvawe od strana na anti~kite Makedonci (vo slu~ajov od strana na samiot car Aleksandar i negovata pridru`ba). Voznemirenosta na Aleksandar od gletkata so gavranite jasno go potvrduva ova.

Listaj}i gi zbornicite so makedonski narodni umotvorbi od 19. i po~etokot na 20. vek, }e naideme na pove}e primeri kade gavranot e prika`an kako kobna ptica, t.e. kako ptica koja nosi lo{o pret~uvstvo. Mo`ebi najizrazen e primerot so makedonskata narodna pesna od po~etokot na 20. vek, vo koja se opi{ani krvavite borbi na Krivolak za vreme na Prvata svetska vojna, vo koi izginale mnogu Makedonci vo sostavot na Bugarskata armija (kade {to bile organizirani kako zasebna voena edinica, pod imeto: Edinaesetta Makedonska divizija). Smrtta na iljadnicite Makedonci na Krivolak ne ostanala nezabele`ana od makedonskiot naroden peja~, koj niz potresna pesna ja ovekove~il ovaa tragedija. Mladata Makedonka Borjana go ~eka svojot sakan, koj e vo vojna. Naedna{ nad nea se pojavuva kobnata ptica gavran.... No, da se potsetime na ovaa prekrasna pesna:

Levata strana, srceto.

Pove}e od jasno e deka vo ovaa pesna gavranot ja ima potpolno istata uloga kako i vo opisot na Plutarh. Mladata Makedonka Borjana (isto kako {to bil i Aleksandar) e voznemirena duri i od samata pojava na gavranot nad nea. Taa e cvrsto ubedena deka gavranot }e i donese lo{a vest, pa zatoa u{te odnapred go oslovuva so: "Gavrane, ptico prokleta!" (iako s# u{te ja nema slu{nato kobnata vest!). Podocna, nejzinoto pret~uvstvo se ostvaruva. Gavranot & soop{tuva za stra{nata bitka na Krivolak i & ka`uva deka nejziniot sakan tamu zaginal. Zna~i, vo makedonskite veruvawa kobnata ptica gavran so stoprocentna sigurnost go navestuva bliskoto realizirawe na nekoja tragedija. Taka bilo so Borjana, a taka bilo i so makedonskiot car Aleksandar. Toj i navistina po~inal vo Vavilon, otkako prethodno gavranite mu ja "pretska`ale" nesre}ata.

Inaku, pesni za gavranot kako kobna ptica ima zapi{ano i [apkarev ("[to mi gra~i{ gavrane more na kamenot", pod br. 286; "Gavran i ranet junak" pod br. 359 i drugi).

Gavranot kako kobna ptica, preku narodna pesna, e povrzan i so smrtta na Goce Del~ev (Bla`e Ristovski, "Makedonskiot folklor i nacionalnata svest" Studentski zbor, Skopje, 1987, str. 240).

crni gavrani svatove.

Pretstavuvaweto na gavranite kako "crni svatovi" vo morbidniot opis na smrtta na Goce Del~ev, ovde pretstavena kako "svadba", jasno ja poka`uvaat nivnata uloga na kobni ptici i vo ovaa pesna.

Veruvaweto vo gavranot kako kobna ptica, koja nosi lo{i vesti, ne ja odminalo ni poslednata faza na na{eto narodno tvore{tvo - tvore{tvoto od NOB, konkretno partizanskite narodni pesni. Taka, na primer, postojat dve poznati varijanti na pesnata za pogibijata na partizankata Nevena Georgieva - Duwa (1925 - 1942), vo koi taa e pretstavena kako "Rajna Skopjankata" (kako {to bila vikana od narodot vo Vele{ko). Prvite stihovi na dvete varijanti od ovaa pesna se identi~ni i tie glasat:

Pi{tat- gra~at, `alna pesna peat.

Vo prodol`enie e opi{ano zaginuvaweto na ovaa makedonska partizanka vo borbata blizu selata Ne`ilovo i Papradi{te, koe zaginuvawe go navestile kobnite gavrani. (Bla`e Ristovski, cit. delo, str. 371).