Na patopisnata literatura koja{to e mo{ne zna~ajna za istorijata na makedonskiot narod, i ne samo za nego, vo Makedonija ne & se posvetuvalo pogolemo vnimanie. Sepak kaj nas najgolema zasluga za toa ima akademik Aleksandar Matkovski koj{to vo poslednite godini od negoviot `ivot objavi nekolku toma patopisni izvori pod naslov "Makedonija vo delata na stranskite patopisci". Poznato e deka niz Makedonija kako prirodna krstosnica me|u Evropa i Mediteranot vo minatoto pominuvale razni patopisci, koi vo svoite zapisi ostavile zna~ajni tragi za `ivotot na lu|eto na ovie prostori. Zaradi toa, istorijata na makedonskiot narod ne mo`e celosno i uspe{no da se prou~uva bez da se konsultiraat pozna~ajnite patopisi koi se odnesuvaat na nea. U{te od damnina patopisite bile polzuvani vo trudovite na brojni svetski istori~ari, orientalisti, etnolozi i sl.

Aleksandar Bizani kako patopisec e mo{ne malku poznat. Podatoci za negovata `ivotna vrvica ne uspeavme da pronajdeme vo nitu edna enciklopedija kaj nas, nitu od doma{no nitu od stransko poteklo.

Edinstveniot izvor za nego go pronajdovme vo "Makedonija vo delata na stranskite patopisci od 1778-1826 godina", zna~aen kapitalen trud podgotven od d-r Aleksandar Matkovski. Spored nego, se veruva deka Aleksandar Bizani bil venecijanec i patuval od Palermo kade go napi{al prvoto pismo datirano na 29 april 1788 godina, pa prodol`il preku Malta, Solun, Atina, Smirna, Istanbul, Gibraltar, Tunis, Tripolis, Tulon, Marsej i Sardinija od kade go napi{al poslednoto pismo na 7 oktomvri 1789 godina. Bizani redovno ispra}al pisma od sekoe svoe patuvawe so svoi vpe~atoci za s# {to storil, videl i slu{nal. Ispratil vkupno 53 pisma, no za nas, vo slu~ajov se interesni ~etirite {to gi ispratil od Solun - site napi{ani vo juni 1788 godina. A. Matkovski ne go prevel samo prvoto napi{ano na 3 juni, bidej}i vo nego e opi{ano samo negovoto patuvawe do Solun. Ostanatite tri, {to se odnesuvaat na Makedonija, Matkovski ni gi prezentira vo prevod od angliski na makedonski jazik. Pismata se prevedeni od knigata pod naslov "@ivopisnata turneja niz delovi na Evropa, Azija i Afrika", {to sodr`i mnogu novi sogleduvawa za toga{nata socijalna sostojba, za drevnite zdanija i ostatocite itn., so sliki od Xejms Stjuart, objavena vo London 1793 godina.

Vo pismoto pod broj 9 isprateno na 15 juni 1788 godina Bizani na mo{ne plasti~en na~in i so poseben patos go opi{uva svetiot turski praznik Ramazan. Za nego bilo iznenaduvawe da vidi vo Solun preku ~etirisetina xamii veli~estveno osvetleni po celi no}i s# dodeka trael praznikot. Pravej}i sporedba so praznicite na rimokatolicite, toj naglasuva deka ovoj praznik na Turcite e nefleksibilen. Nim (na Turcite, n.z.) ne im e dozvoleno da jadat {to i da e vo tekot na denot, nitu da pijat ili pu{at. Davaj}i opis na obi~aite svrzani so ovoj praznik, Bizani, me|u drugoto, vo pismoto naveduva: "Vedna{ otkako }e zajde sonceto, muzeinite ili vika~ite od xamiite, davaat znak deka muslimanite mo`at da jadat, no spored voobi~aeniot red, netrpelivite prethodno go nasetuvaat momentot koga smeat da po~nat so obrokot. Vo toj moment tie pristapuvaat kon svoite obredni molitvi i miewe za da mo`at da u`ivaat pu{ej}i so ~ibucite i piej}i kafe". Vo slu~ajot, Bizani za prv pat se sre}ava so obredite od ovoj najgolem praznik koj mo{ne sve~eno se praznuval nasekade vo Turcija.

Vo istoto pismo patopisecot Bizani dava opis i na jadewata {to Turcite gi imale vo toa vreme vo Solun. ^ekaj}i da se ka~i na eden brod, toj bil pokanet da ru~a zaedno so eden Tur~in. Obrokot se sostoel od {nicli od ov~o meso, }oftiwa so za~ini, a pokraj toa imalo riba i pilva. Poseben vpe~atok {to toj so osobeno vnimanie go zabele`uva bilo toa {to Turcite pri jadeweto ne upotrebuvale ni la`ici, nitu pak vilu{ki. Ovoj zaedni~ki ru~ek go pominal so mnogu qubopitstvo, opi{uvaj}i go vo detali.

Vo pismoto pod broj 10 Aleksandar Bizani dava mo{ne op{iren opis za gradot Solun, opkru`en so dva ruinirani zamoci od stranata kon moreto, so ubavi drveni ku}i, so `ivopisna priroda i so mnogu drugi ne{ta {to go pravat gradot privle~en. Spored nego, se smeta deka brojot na `itelite vo Solun iznesuva okolu osumdeset iljadi. Evreite, koi imaat nekolku sinagogi vo gradot, brojot okolu dvaeset i tri iljadi; avtohtonoto naselenie (Makedonci, n.z.) okolu dvaeset iljadi, dodeka preostanatiot del od `itelite se Turci. Pravoslavnite i Latincite imaat po~ituvani crkvi kade gi izvr{uvaat svoite religiozni obredi, bez pritoa da ~uvstvuvaat strav nekoj da gi voznemiri. Kako glavni nositeli na trgovijata toj gi poso~uva Evreite, koi taa dejnost ja obavuvale so golema ume{nost. Tie, isto taka, bile anga`irani kako kajak~ii, amali, lihvari i starinari. Glavni stoki so koi vo toa vreme se trguvalo vo Solun bile pamukot i volnata, a se trguvalo i so ko`a, kilimi i so tutun.

Gri`ata za pravdata i kriminalnite aktivnosti vo zemjata bile dovereni vo racete na mulata, termin koj{to ozna~uva kadija od najvisok rang. Dodeka kontrolata vrz policijata mu bila doverena na eden pa{a, a za vreme na negovoto otsustvo, vlasta ja prezemal muselim, zamenik-guverner na edna oblast ili na eden grad.

Spored ona {to mo`el da zabele`i Aleksandar Bizani, ovie visoki pozicii se steknuvale so pari, so ru{veti ili pak so obezbeduvawe na odredeni interesi. Vlasta bila isklu~ivo vo racete na jani~arite, koi{to se odnesuvale kako neograni~eni despoti.

[etaj}i go gradot vdol` i v{ir, Bizani zabele`al deka grobi{tata bile locirani nadvor od gradot, vo blizina na morskiot breg. Na dvata kraja od grobot se nao|ale dva golemi kamewa zakopani vo zemjata. Kaj onie {to zazemale visoki funkcii vo dr`avata grobovite bile napraveni od mermer. Dodeka grobi{tata na onie {to umrele od ~umata se nao|ale na gorniot del od gradot.

Vo tretoto pismo navedeno pod broj 11 isprateno od Solun vo juni 1788 godina pi{uva~ot na pismoto dava mo{ne interesni opisi za negovi viduvawa na solunskiot sekojdneven `ivot. Ovde toj pi{uva deka vo Solun, kade {to Ciceron bil obvinet za pottiknuvawe na nemiri, s# u{te vo sebe krie nekoi antikviteti, kako od svetoven, taka i od religiozen karakter. Vo xamijata Aja Sofija, kako {to naveduva Bizani, mo`elo da se vidi edna anti~ka zelena propovednica vo koja{to, spored tradicionalnoto ka`uvawe, sveti Pavle gi dr`el svoite propovedi pred gra|anite na Solun. Kon oaa relikvija, Turcite imale ~uvstvo na osobena po~it. Avtorot dava detalen odnos i na crkvata Sveti Dimitrija.

Aleksandar Bizani se interesiral i za nekoi rakopisi {to se odnesuvale na Sveta Gora, planinata Atos, interesiraj}i se za nivnata starost i zna~ewe. No, bil razo~aran od nezainteresiranosta na monasite, koi pove}e bile zagri`eni da rabotat naporno za da se prehranat.

Vo ova pismo avtorot me|u drugoto pi{uva za mo{ne interesnata obleka {to ja nosele momite od selata vo blizinata na Solun, za konzulite na Francija, Anglija, Venecija i Dubrovnik i na Neapol {to `iveele vo Solun i nivnata dejnost, kako i za `ivotot na Evropjecite koi se zanimavale so lov i ribolov. So drugi zborovi pi{uval za mnogu nastani {to trajno se vre`alo vo negovoto pametewe koi ne mo`el, a da ne gi zabele`i.

Od navedenite pisma ili patopisi mo`eme da zaklu~ime deka Aleksandar Bizani za vreme na negoviot prestoj vo Solun uspeal da zabele`i mnogu nastani, slu~ki, obi~ai, kako i odnesuvaweto na Turcite vrz neturskite entiteti, vklu~uvaj}i go i makedonskiot. Negoviot interes za crkvite i za rakopisite vo niv, za drugite kulturno-istoriski spomenici uka`uvaat na faktot deka stanuva zbor za patopisec koj mo{ne visko gi cenel kulturnite vrednosti na site nacionalnosti {to `iveele na ova tlo. Svojot prestoj vo Solun go iskoristil da ja zapoznae italijanskata javnost, i ne samo nea, so sostojbite i organizacijata na vlasta vo toj del na Evropska Turcija, kako i so nezadovolstvoto na naselenieto od turskite vlasti.