Istorijatot i problemite okolu renoviraweto na crkvata "Sveti prorok Ilija" vo Star Dojran | |
NAJSTARIOT HRAM VO DOJRAN - SEDI[TE NA KUKU[KO-POLJANSKATA EPARHIJA | |
Pi{uva: Ranko J. MLADENOSKI | |
Crkvata "Sveti prorok Ilija" so grobi{tata na severniot del "Vo nikoj slu~aj ne mo`eme i ne smeeme da se otka`eme od ovoj hram" - otec Stojko Ristovski"Makedoncite od Amerika i Kanada }e se vklu~at vo aktivnostite za povtorno vozdignuvawe na hramot" - prota Mitko Poposki |
H ramot "Sveti prorok Ilija" vo Star Dojran ve}e nekolku decenii ~eka da bide obnoven i da go dobie bo`estveniot izgled {to nekoga{ go imal. Dosega imalo inicijativi i napori za negovoto obnovuvawe koi, za `al, barem dosega ne vrodile nikakov plod. Taa obvrska, sekako, ostanuva na generaciite de-ne{ni i idni, za{to ovoj hram bil eden od najubavite vo Makedonija. Za sre}a, i denes ima lu|e koi so svojata gri`a go pottiknuvaat re{avaweto na ovoj problem.Denovive vo Redakcijata dobivme pismo od prota Mitko Poposki od Detroit, SAD, vo koe prota Poposki so golema zagri`enost zboruva za zapu{tenosta na katedralniot hram "Sveti prorok Ilija" vo Star Dojran.
HRAMOT "SVETI PROROK ILIJA" - MAKEDONSKI SVETILNIK - Moeto javuvawe preku javnosta e pottiknato od napisot od vtori fevruari godinava vo Va{iot nedelnik na gospodinot Ivan (Van~o) Minev, koj e pottiknat od mojot prijatel, gospodinot Vaso Minov od Bogdanci, pi{uva vo pismoto prota Poposki. Gospodata Minev i Minov so zagri`enost baraat na~in za prezemawe merki za obnovuvawe na katedralniot razru{en hram "Sveti prorok Ilija" vo Star Dojran. Preku pismoto se bara visoki crkovni lica od Skopje da prezemat merki, a voedno se pottiknuva za donacii za renovirawe na razru{enata i zapu{tena katedralna crkva. Napisot mnogu me voznemiri, bidej}i za sanirawe na crkvata davav pove}e pottiknuvawa i ne{to barem postignavme, no podocna za `al, kako {to se gleda, hramot ostana vo istata sostojba. - Jas sum od Bogdanci, dodava prota Poposki vo pismoto, bev i parohiski sve{tenik vo moeto mesto deset godini, vo istiot period ja vr{ev i funkcijata Arhierejski namesnik na Gevgeliskoto namesni{tvo vo ~ii ramki e i Dojranskata parohija, pa tokmu zatoa mi se dobro poznati sostojbite okolu crkvata vo Star Dojran. Taa e postavena na najubaviot del vo Star Dojran. Crkvata "Sveti prorok Ilija" e Makedonski Svetilnik spored koj se orientiraat site korisnici na Dojranskoto Ezero. Taa ima pogled nad celata povr{ina na Ezeroto, od kade vidikot zastanuva vo makedonskite sela koi se od drugata strana na Ezeroto, denes pod jaremot na okupatorska Grcija. Taa e izgradena spored istiot plan, golemina i od isti majstori {to ja izgradile katedralnata crkva "Sveti Dimitrija" vo Bitola. Nejzinite dimenzii iznesuvaat 32 metri vo dol`ina, a 22 metri vo {iro~ina kade e smestena i prostorijata za kr{tevawe. - Vo crkvata "Sveti prorok Ilija", ni pi{uva prota Poposki, bez soglasnost na crkovnite organi, ve}e godini po red se odr`uvaa umetni~kite manifestacii "Dojranski rakuvawa" pod pokrovitelstvo na Sobranieto na Op{tina Gevgelija, a vo tekot na ~etirimese~niot leten period crkvata ja koriste{e "Kino Kultura" od Valandovo, prika`uvaj}i filmovi so sekakva sodr`ina i toa na oltarniot yid koj go adaptiraa vo filmsko platno. Za koristeweto na crkvata si pla}aa uredno kirija na "sopstvenikot" - Sobranie na Op{tina Gevgelija. Vo kambanarijata, pak, koja edinstveno ne be{e sru{ena, duri i na takva visina se pojavi izvorska voda. Pravoslavnite vernici od Star Dojran so golema nabo`nost nad izvorot vo kambanarijata si postavija ikoni od Gospod Hristos, Sveta Bogorodica i Sveti Ilija. Tuka ~esto vo prazni~nite denovi doa|aa na poklonuvawe i palea sve}i. No organizatorite na ovie "visoko-kulturni manifestacii" najdoa za shodno kambanarijata, edinstvenoto sveto kat~e na pravoslavniot vernik, da ja pretvorat vo nu`nik, za {to o~evidec be{e i samiot bla`enoupokoen arhiepiskop Ohridski i Makedonski, g.g. Angelarij i toa samo dva meseca pred negovata tragi~na smrt vo soobra}ajna nesre}a. Toj toga{ so solzi vo o~ite re~e: "Ne mo`e pove}e vaka", ostavaj}i go ova sveto mesto so nade` deka }e se prezemat naskoro nekakvi merki.
VIKENDI^KI NA CRKOVNIOT IMOT - Kako ~ovek koj pripa|a na toj del od Makedonija, veli prota Mitko Poposki, kako makedonski sve{tenik, a koristej}i ja i svojata funkcija arhierejski namesnik, na sekoja sednica na Eparhiskiot upraven odbor na Povardarskata eparhija vo Veles, moja prva to~ka sekoga{ be{e razru{enata katedralna crkva "Sveti prorok Ilija" vo Star Dojran. Po upornoto moe nastojuvawe, vo moe prisustvo, eparhiskiot sekretar, prota-stavrofor Stojko Ristovski i Mitropolitot Povardarski - podocna Arhiepiskop g.g. Gavril - uspeavme da vospostavime nekolku sredbi so pretsedatelot na Sobranieto na Op{tina Gevgelija, gospodin Ilija Duev, i odgovornite za lokalitetot na crkvata vo Star Dojran. Na{ite sredbi imaa plod, se dogovorivme imotot na crkvata (okolu 16 dekari) koj ne e iskoristen da si ostane vo sopstvenost na crkvata. Vikendi~kite (vkupno osum), izgradeni na crkovno zemji{te vo soglasnost i preprodavawe od strana na "sopstvenikot" - Sobranie na Op{tina Gevgelija i toa samo na direktori, pretsedateli i visoki funkcioneri od Skopje, da si ostanat bez da bidat voznemiruvani, a Sobranieto da iznajde na~in i sredstva da ja donese crkvata vo sostojba na karabin, pokriena i so prozorci. Preostanatite raboti za vnatre{noto ureduvawe da & ostanat na crkvata, taa samata da gi sreduva. Vrz osnova na postignatiot dogovor me|u Crkvata i Sobranieto, gospodinot Van~o Ma~ukov od Bogdanci, sekretar na Zavodot za urbanizam pri Op{tina Gevgelija, izgotvi detalen Proekt koj be{e prifaten od dvete strani. Takvi bea sostojbite do 1988 godina koga zaminav na sve{teno-misionerska dol`nost vo Amerikansko-kanadskata makedonska eparhija, a {to se slu~i potoa ne mi e poznato. - Jas denes apeliram do site zagri`eni, dodava prota Poposki, da se obratat do eparhiskiot sekretar na Povardarskata eparhija, prota-stavrofor Stojko Ristovski, koj napravi mnogu za Povardarskata eparhija na planot na izgradbi i renovirawa na crkvi vo eparhijata, a koj e poznat i kako edinstven graditel (ktitor) na manastir. Veruvam deka toj so silite na zagri`enite vernici, so sorabotnicite od toa vreme i nadle`nite na op{tinite }e napravi mnogu za ova na{e svetili{te - katedralniot hram "Sveti prorok Ilija" vo Star Dojran, koj e svetitel i pokrovitel so vekovi na gradot Dojran i na Dojranskoto Ezero. Veruvam deka, kako nekoga{ vo Izrailot, koga po trigodi{na su{a go izmoli Gospoda za do`d i se ispolnija rekite i ezerata so voda vo izobilie, taka i denes }e se slu~i ~udo vo gradot Star Dojran i vo Dojranskoto Ezero od Sveti Ilija koj go zakriluva. - Jas i mnogumina koi sme tuka vo Amerika i Kanada, dodava na krajot prota Poposki, po prezemenite merki za sanirawe na ova svetili{te, }e se vklu~ime so na{i aktivnosti i donacii za pobrzo vozdignuvawe na ovoj Makedonski Svet Svetilnik. Vo pismoto na prota Mitko Poposki, se spomenuva prota-stavrofor Stojko Ristovski, koj bil vklu~en vo aktivnostite za obnovuvawe na crkvata "Sveti prorok Ilija" vo Star Dojran. Denes, otec Stojko Ristovski e sekretar na Povardarskata eparhija i tokmu poradi toa razgovaravme so nego za problemot so obnovuvaweto na ovaa crkva vo Star Dojran.
IKONITE OD "SVETI ILIJA" SE NAO\AAT VO SOFIJA Hramot "Sveti prorok Ilija" so svojata dominantna polo`ba {to ja ima na ovoj vozvi{en del i so svojata gradba e edna od retko ubavite crkvi vo Makedonija, veli otec Ristovski. Pri prvoto povlekuvawe na Bugarite od Makedonija vo 1918 godina crkvata celosno e ograbena, odnosno celokupniot dvi`en ikoni~en materijal i knigi, krstovi i s# so {to se slu`ime vo hramot bo`ji bilo sobrano i odneseno vo Sofija. Denes ikonite od taa zbirka mo`at da se zabele`at vo edna od centralnite sofiski crkvi. Hramot "Sveti Ilija" denes e vo mnogu nezavidna polo`ba, a vo po~etokot na 70-tite godini so formiraweto na manifestacijata "Dojranski rakuvawa", crkvata be{e pretvorena vo kino-sala. No, toa go stopiravme otkako se formira Episkopijata povardarska vo 1978 godina. Vedna{ gi prezedov obvrskite da go pronajdam korisnikot i da se vidi vrz osnova na koj i kakov dogovor tie raspolagaat so objektot koj e sopstvenost na Crkvata. Taka, dojdov do podatok deka u{te vo vremeto koga pokojniot vladika, Mitropolitot {tipski gospodin Naum, upravuval so Gevgelisko-Dojransko, postignal spogodba so filmaxiite od gradot Valandovo, taka {to rakovoditelite na manifestacijata "Dojranski rakuvawa" go pretvorile objektot vo kino-sala. Denes yidovite od crkvata postojat, a kambanarijata e najza~uvan objekt, taka {to vo nea mo`e da se vidi edna ikona i vernicite tuka odat i palat sve}i. Na crkovniot imot, kako {to ni objasni otec Ristovski, se izgradeni 36 vikendi~ki vo privatna sopstvenost koi i denes postojat, odnosno izvr{ena e uzurpacija na del od imotot na hramot "Sveti Ilija". Za da bide u{te po~udno, dodava otec Ristovski, prvata vikendi~ka, prvata uzurpacija e napravena od Qup~o Arsov, porane{en politi~ar od prv red i negovata vikendi~ka se nao|a na samiot pat do skali~kite na imotot od crkvata. Tokmu zatoa, na{ata poseta na ovoj prostor nekade vo 80-tite godini voznemiri nekolku familii. Jas bev vo taa Komisija toga{ i iako imavme informacii deka tie po slu`ben pat si dobile lokacii od op{tinskoto Sobranie, sakavme da vidime dali slu~ajno postoi nekoj drug aran`man na kupoprodavawe, mo`ebi so nekoj od prethodnite rakovoditeli vo MPC, vo slu~ajov pokojniot mitropolit Naum. Bevme upatuvani vo Izvr{niot sovet i porane{noto Oddelenie za urbanizam, taka {to zaedno so toga{niot Mitropolit povardarski Gavril ostvarivme nekolku sredbi vo Izvr{niot sovet na Op{tina Gevgelija, vo ~ii ramki be{e i Dojran. Na tie sredbi nie baravme od Izvr{niot sovet na Op{tina Gevgelija kako kompenzacija za 36-te ve}e prodadeni lokacii za vikendi~ki, hramot da bide pokrien so re{ena tavanica i da bide izmaltaren, dodeka preostanatite raboti da ostanat kako obvrska na crkvata. Vo me|uvreme Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata na Makedonija izgotvi kompletna proektna dokumentacija so edna naglasena namena hramot da bide dvofunkcionalen - pokraj bogoslu`bata, bidej}i Dojran se pretstavuva{e kako pandan na Ohrid, vo samiot hram da mo`e da se izveduva i kulturna programa, taka {to so ovoj Proekt Zavodot go adaptira ovoj hram i za kulturno prezentirawe, za manifestaciski slu~uvawa i nastani. Sepak, pri site tie na{i usni dogovarawa ne dojdovme do toj stepen seto toa da go stavime na hartija i da se napravat nekakvi oficijalni dokumenti. Vo Izvr{niot sovet vetuvaa i garantiraa deka se volni, deka mo`at toa da go napravat, no za `al na kraj od seto toa ni{to ne se ostvari. Moram da naglasam, dodava otec Ristovski, deka nie vo nikoj slu~aj ne mo`eme da se otka`eme od ovoj hram, od edna takva svetiwa. Negovoto obnovuvawe e obvrska na generaciite koi ja zateknale takvata sostojba, ne{to {to maksimalno mo`e da se napravi, ako ni{to drugo barem da se zapo~ne so obnovata. Sekako deka cenata na obnovuvaweto na ovaa crkva e golema, za{to stanuva zbor za ogromen objekt. Najgrubo ka`ano za celosna obnova na ovoj hram bi bile potrebni najmalku milion germanski marki. Inicijativata treba da ja vodi crkvata i site onie dobronamerni pravoslavni lu|e na koi im le`i, koi znaat i umeat da se vklu~at vo takvite aktivnosti. Tuka treba da se vklu~i i Op{tinata Dojran, no Op{tina Gevgelija ima moralna obvrska, bidej}i taa go prodala imotot i inkasirala. Jas sakam da se nadevam deka Op{tina Gevgelija }e si ja ispolni taa moralna obvrska, bidej}i toa e vozmo`no da se napravi so nejziniot buxet, a i so vklu~uvawe na nekoi pogolemi firmi, barem za ovie nekolku godini da se stavi hramot pod pokriv. Tuka zna~ajno }e bide i pomagaweto od strana na Makedoncite vo dijasporata. Obvrska na site nas e ova svetili{te povtorno da go stavime vo funkcija. Sepak, mnogu e va`na raspolo`bata i podgotvenosta na onie koi go prodadoa imotot i bi bilo pravedno tie nivni obvrski da bidat ispolneti so {to i onie koi `iveat na toa crkovno mesto }e mo`at da se oslobodat od gri`ata na sovesta, za{to {to i da pravite na vakavsko mesto, ne e so merak. |