- Makedonija otsekoga{ bila jadroto na svetskata civilizacija. Ne slu~ajno od ovie sveti prostori zapo~nalo i {ireweto na hristijanstvoto vo Evropa, a potoa i niz celiot svet. Ne slu~ajno od ovie prostori zapo~nalo opismenuvaweto skoro na cela Evropa ~ii narodi s# u{te spiele po pe{terite zaedno so `ivotnite
- Za `al, pri delbata na Makedonija na sosedite im pomagale i mnogute odrodeni Makedonci koi za mali pari stanuvale pogolemi Srbi, Grci i Bugari od samite niv
- Problemot so Bugarija, koj{to SDS ne mo`e{e dolgo vreme da go re{i, novata Vlada na Qub~o Georgievski toa ekspresno go napravi i toa na najkatastrofalen na~in - potpi{uvaj}i ja sramnata "Deklaracija" so koja se otka`a i gi "prodade" Makedoncite vo "Pirinska" Makedonija
V
o ovie neizvesni i te{ki vremiwa za na{ata zemja, samo nostalgi~no, so dlaboki vozdi{ki mo`eme da se potsetime na dale~noto minato, na najslavnite periodi na makedonskata dr`ava, periodi na koi i den denes ni zaviduvaat ne samo sosedite, no i site zemji na svetot. Da se potsetime na Velikata makedonska dr`ava {to ja sozdade golemiot strateg Filip II Makedonski i na negoviot u{te poslaven sin Aleksandar III Makedonski, koj{to pak uspea makedonskata dr`ava da ja pro{iri s# dotamu do kade i bile toga{nite soznanija za goleminata na svetot, pa duri i pove}e, pri toa {irej}i ja makedonskata kultura, civilizacija, imeto i slavata na Makedoncite i Makedonija. Vedna{ po negovata prerana smrt po~nal raspadot i prvite delbi na makedonskata dr`ava, no slavata na Makedoncite i na Makedonija prenesuvaj}i se od koleno na koleno, ostanuvala so godini i so generaciii i pokraj mnogubrojnite obidi na mnogu narodi da ja zatemnat, da ja uni{tat ili pak da ja ukradat. Makedonija otsekoga{ bila jadroto na svetskata civilizacija. Ne slu~ajno od ovie sveti prostori zapo~nalo i {ireweto na hristijanstvoto vo Evropa, a potoa i niz celiot svet. Ne slu~ajno od ovie prostori zapo~nalo opismenuvaweto skoro na cela Evropa ~ii narodi s# u{te spiele po pe{terite zaedno so `ivotnite. Nema peda makedonska zemja koja{to ne krie nekoj del od nejzinata slavna istorija. Kade i da kopne{ na makedonskata teritorija, }e najde{ dlaboki tragi od nejzinata bogata istorija. Vo taa istorija nao|ame i mnogu drugi Makedonci koi se obidele da & ja vratat nejzinata golemina i slava.Takvi bile nekolkute makedonski carevi od vremeto na Vizantija, pa potoa Carot Samoil, koj do nekade i uspeal, no so negovata smrt i toj obid brzo propadnal. Potoa imalo nekolku, {to uspe{ni, {to neuspe{ni mali obidi, po koi zapo~nal dolgiot period na petvekovnoto tursko ropstvo. Od toj period se poznati nekolkute vostanija na Makedoncite, me|u koi i najslavnoto - Ilindenskoto. Nivnata cel ne bila samo osloboduvawe od turskoto ropstvo, tuku i vozobnovuvawe na slavnata makedonska dr`ava. No site tie obidi, skoro sekoga{ bile neuspe{ni i propa|ale, najmnogu poradi needinstvoto i neslogata na samite Makedonci, {to sekoga{ go iskoristuvale lakomite sosedi, koi vo me|uvreme formirale svoi, posebni dr`avi i toa blagodarej}i im na golemite svetski sili, koi{to trgnuvaj}i od sopstveniot interes, zastanuvale zad ednite, ili pak zad drugite novoformirani balkanski dr`avi. Vo centarot na vnimanieto na site niv sekoga{ bila Makedonija, so nejzinata mnoguvekovna civilizacija, bogata kultura i slavnata istorija, od {to ne samo {to se pla{ele, tuku na sekoj na~in se obiduvale da gi ukradat i prisvojat. Pa zatoa, pla{ej}i se od mo`nosta za vozobnovuvawe na golemata makedonska dr`ava, mo`nost {to se pojavila so raspa|aweto na Osmanliskoto carstvo, nejzinite sosedni dr`avi, so golema pomo{ od svoite evropski patroni ja zapo~nale Prvata balkanska vojna. Makedonskiot narod, koj dolgo se podgotvuval za osloboduvawe od turskoto ropstvo, s# u{te ne bil dovolno podgotven sam da go izvede op{tonarodnoto osloboditelno vostanie (za koe se zalagale nejzinite vistinski sinovi i voda~i). Zatoa, s# u{te nemaj}i svoja organizirana vojska, a zateknat od brzinata na nastanite {to ja nametnale sosedite, nemal drug izbor, pa bil prinuden da se vklu~i vo redovite na vojskite na sosednite dr`avi i zaedno so niv da gi izbrkaat Turcite od Balkanskiot Poluostrov. Tuka zapo~nuva edna od najgolemite tragedii na makedonskiot narod, bidej}i vedna{ po toa se videle vistinskite nameri na sosedite koi, podeluvaj}i ja teritorijata na Makedonija me|u sebe, go zapo~nale novoto ropstvo vrz Makedoncite, sega duri i podeleni vo tri dr`avi. No, nivnite apetiti bile mnogu pogolemi, pa nezadovolni od delovite {to gi grabnale, neposredno po Prvata, ja zapo~nale i Vtorata balkanska vojna, sega pome|u sebe, pome|u svoite vojski. Vo niv, za `al, s# u{te se nao|ale Makedoncite koi sega, sretnuvaj}i se edni sproti drugi, bile prinudeni da se borat i da se ubivaat me|u sebe. Na ovie vojni se nadovrzala i Prvata svetska vojna, vo koja{to mnogu tu|i vojski ja gazele makedonskata zemja, a mnogu Makedonci ja natopile so svojata krv.
DELOVI OD MAKEDONIJA POD OKUPACIJA NA SOSEDITE
Po ovie vojni za Makedoncite ni{to ne se smenilo na podobro. Nivnata etni~ka teritorija i natamu ostanala podelena pome|u Srbija, Bugarija i Grcija, koi pla{ej}i se od obedinuvaweto na Makedoncite, zapo~nale silna asimilatorska tortura vrz niv, pri toa natprevaruvaj}i se me|u sebe, ~ija tortura }e bide pogolema i postra{na. Za `al vo toa im pomagale i mnogute odrodeni Makedonci koi za mali pari stanuvale pogolemi Srbi, Grci i Bugari od samite niv. No pokraj niv, imalo i vistinski Makedonci koi nikoga{ ne ja prekinale i ne ja zaprele svojata borba za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija. Sledna {ansa za toa im se uka`ala so po~etokot na Vtorata svetska vojna, vo koja Makedoncite od site porobeni kraevi zele masovno u~estvo so nade` deka kone~no }e se ostvarat nivnite soni{ta.Toa i go ostvarile, na Prvoto zasedanie na ASNOM, na koe{to ja vozobnovile i ja proglasile makedonskata dr`ava. No toa povtorno im bilo osporeno, kako od golemite sojuzni~ki dr`avi koi re{ile granicite da ostanat isti kako i pred vojnata, taka i od nivnite mileni~iwa, na{ite sosedni dr`avi, koi i natamu gi zadr`ale pod svoja okupacija makedonskite teritorii. No za razlika od porano, ne{to sepak se smenilo. Makedoncite, kolku tolku, ja vozobnovile svojata dr`ava, iako samo na "Vardarskiot" del od svojata etni~ka i geografska teritorija. Du{manite, sepak, ne & dozvolile da bide potpolno nezavisna i samostojna, bidej}i morala i natamu da ostane vo ramkite na Jugoslavija i pod patronatstvo na Belgrad. Malku videnata i po~uvstvuvanata zaedni~ka sloboda brzo is~eznala. Na toa se sprotivstavile Makedoncite od "Egejskiot" del na Makedonija, no ostaveni sami na sebe protiv toga{ najsilnite vojski na svetot, ja do`iveale svojata najgolemata golgota. Bile porazeni i raseleni niz celiot svet. Makedoncite pak od "Pirinskiot" del na Makedonija, koi moraa i natamu da ostanat vo ramkite na Bugarija, neposredno po vojnata dobija izvesni ~ove~ki prava i slobodi, no i tie nabrzo im bea ukinati, koga vlasta vo Bugarija ja prezede komunisti~kiot lider Todor @ivkov, koj vrz Makedoncite gi sprovede najstra{nite asimilatorski torturi.
Toa trae{e s# do po~etokot na devedesettite godini na ovoj vek, koga se raspadna golemiot "Isto~en blok" na komunisti~kite dr`avi i vo niv zapo~naa da se sproveduvaat novi plularisti~ki i "demokratski" odnosi. Site sakaa maksimalno da gi iskoristat novite svetski branuvawa koi dovedoa do raspa|awe na starite sojuzi i formirawe na novi samostojni dr`avi. Vo toga{na Jugoslavija toa najbrzo go sfatija i go realiziraa nejzinite federalni edinki Slovenija i Hrvatska, a Makedonija, iako ja dobi istata {ansa, ne znae{e najdobro da ja iskoristi, bidej}i nejzinoto poltronsko rakovodstvo naviknato za s# da dobiva naredbi od Belgrad, s# u{te ne mo`e{e samostojno da razmisluva. Makedonskoto rakovodstvo kako da be{e zateknato so faktot deka Republika Makedonija mo`e da stane potpolno samostojna i nezavisna dr`ava. Za razlika od niv nejziniot narod mnogu pobrgu toa go po~uvstvuva i go prifati. Se ostvari del od negoviot ve~en son za samostojna i obedineta makedonska dr`ava. Za `al, drugite nejzini delovi i natamu ostanaa pod okupacija na sosednite dr`avi, bidej}i me|unarodnite organizacii ne dozvoluvaa promenlivost na granicite vo Evropa, a posebno na Balkanot, pri toa baraj}i od site dr`avi vo niv da se po~ituvaat osnovnite prava na malcinstvata. Toa, pa duri i pove}e od toa, na Balkanot edinstveno go sprovede Republika Makedonija, no pri toa ja zaboravi moralnata i ustavna obvrska da se gri`i i za svoite Makedonci vo sosednite dr`avi. Tie pak dr`avi, pla{ej}i se od toa deka eden den }e mora da go vratat ona {to go ukrale i {to nikoga{ ne bilo nivno, po~naa eden po eden da izmisluvaat i da mu nametnuvaat nekoi "problemi" na svojot sosed, Republika Makedonija. Vo edna vakva situacija, "na{eto" rakovodstvo ne se snajde najdobro i napravi katastrofalni gre{ki, bidej}i prifa}aj}i gi ovie golemi igri na sosedite, ne sfati deka tie se naso~eni isklu~ivo kon uni{tuvawe na Republika Makedonija. No, za da ni bide seto toa pojasno, morame u{te edna{ da se navratime na niv i toa razgleduvaj}i gi eden po eden.
SOSEDITE NI NAMETNUVAAT KVAZIPROBLEMI
Da zapo~neme so na{iot sosed Srbija, koja i natamu ne ni ja priznava severnata granica, iako "na{eto" rakovodstvo ja prifati onamu kade {to be{e porane{nata administrativna, za koja site znaat deka e "malku" podolu od vistinskata. Na{iot pak zapaden sosed Albanija postojano go nametnuva neposto~kiot problem so ~ove~kite prava na Albancite vo Makedonija, za da go prikrie faktot deka taa na Makedoncite vo Albanija ne im priznava skoro nikakvi prava, za {to od na{a strana dosega skoro ni{to ne e pokrenato. Ju`niot pak sosed Grcija, koja{to pod svoja okupacija s# u{te go dr`i najgolemiot del od makedonskata teritorija, na koja{to ne priznava postoewe na nikakvi Makedonci, pla{ej}i se od otvorawe na site tie pra{awa, ni nametna problem so nepriznavaweto na na{eto vekovno ime Makedonija. I na krajot, isto~niot sosed Bugarija, koja pla{ej}i se od otvorawe na pra{aweto za okupiranata "Pirinska" Makedonija i za pravata na Makedoncite vo nea, ni nametna problem so nepriznavawe na na{iot makedonski jazik, pri toa ne priznavaj}i postoewe i na makedonski narod i na makedonska nacija.
Nekoi od ovie problemi ekspresno gi "re{i" minatata vlada na SDS, i toa: problemot so Grcija na toj na~in {to so nea potpi{a, za nas sramna, spogodba so koja ni go smeni vekovnoto makedonsko zname so {esnaesetzra~noto sonce i se otka`a od (gi prodade) Makedoncite vo Egejska Makedonija. Problemot so Albanija za pravata na Makedoncite koi `iveat vo nea ne samo {to ne go otvori, tuku pla{ejki se da ne im se rasturi koalicijata so PDP i da ne ja izgubat vlasta, na Albancite vo Republika Makedonija im gi "predade" na "lokalno upravuvawe" otsekoga{ makedonskite Debar, Gostivar, Tetovo, pa i delovi od drugi makedonski gradovi. A {to se odnesuva do problemot so Srbija ne se ni obide da go re{i.
No, imalo Gospod, pa SDS gi izgubi poslednite parlamentarni izbori (veruvam, me|u drugoto, i zaradi ovie raboti) po {to na vlast dojde "Koalicijata za promeni", koja za golema `al na narodot, a posebno na onie koi{to glasaa za nea, dosega ne poka`a interes da gi popravi gre{kite {to SDS gi napravi na na{a {teta vo odnosite so sosedite. Naprotiv, vo celost gi prifati ve}e vospostavenite odnosi od prethodnata vlada na SDS so Albanija i so Grcija, i toa izgleda od istite pri~ini kako i prethodnicite, dodeka pak problemot so Bugarija, koj{to SDS ne mo`e{e dolgo vreme da go re{i, novata Vlada na Qub~o Georgievski toa ekspresno go napravi i toa na najkatastrofalen na~in - potpi{uvaj}i ja sramnata "Deklaracija" so koja se otka`a i gi "prodade" Makedoncite vo "Pirinska" Makedonija. A problemot, pak, so Srbija vo odnos na na{ata severna granica, ne samo {to ne se obide da go re{i, tuku so nea do krajnost gi zategna odnosite so toa {to dozvoli natrupuvawe na vojski na NATO na na{a teritorija, a so cel ottuka da se vr{at napadi na voeni celi na teritorijata na Srbija.
Na krajot mo`eme samo da rezimirame - sosednite dr`avi, mnogu pove{ti od nas, site problemi gi re{avaat vo svoja korist. A nie so vakvata politika, zapo~nata od SDS, a prodol`ena od "Koalicijata za promeni" i natamu }e se treseme za sudbinata na Makedonija so nade` deka nema povtorno da se ostvari kletvata izre~ena mnogu odamna, po smrtta na Aleksandar
III Makedonski: "Nikoga{ pove}e Makedoncite da nemaat svoja dr`ava".