Poznata e vistinata deka hristijanstvoto vo tekot na svoeto {irewe niz razni narodi i kulturi, vo golem stepen poka`alo tolerantnost i fleksibilnost kon nekoi postari prethristijanski obi~ai, uspe{no vklopuvaj}i gi istite vo svojot obreden organizam. Duri postojat i obi~ai, koi se zadr`ale kaj pove}e narodi, a se so izrazeno anti-hristijanski karakter, pa sepak hristijanskite propovednici gi toleriraat i ne se tolku drasti~no sprotivstavuvaat na nivnoto odr`uvawe. Ne zatoa {to ne sakaat, tuku zatoa {to se svesni deka so nikakvo ubeduvawe nema da mo`at da gi iskorenat ovie obi~ai od narodot. Konkreten i mo`ebi najrasti~en primer za ova kaj nas e `rtvuvaweto jagne za vreme na kopaweto temeli na novoizgradena ku}a. Makedoncite, koga po~nuvaat so gradewe ku}a, i denes kolat (ubivaat) jagne, ~ija glava ja zakopuvaat vo temelite na ku}ata {to }e ja gradat i seto ova go pravat pred o~ite na hristijanskiot sve{tenik, koj (iako znae deka ubistvoto duri i na `ivotni e vo stroga sprotivnost so hristijanstvoto), sepak vr{i osvetuvawe na istite tie temeli. Sekako deka sve{tenicite ili Crkvata se najmalku vinovni za ova, bidej}i tie znaat deka kolku i da uka`uvaat deka ubivaweto na jagneto spored hristijanskata vera e strogo zabraneto, voop{to ne }e mo`at da go iskornat ovoj paganski obi~aj od narodot, pa podobro e da go ostavat napu{taweto na ovoj obi~aj za nekoi idni vremiwa, odo{to da vlezat vo konflikt so mnozinstvoto pripadnici na svojot narod, koi go primenuvaat ovoj anti-hristijanski obi~aj.

No, da se vratime na temava. Eden od najpoznatite hristijanski (pravoslavni) praznici na koi se vr{at narodni obredi, sekako deka e praznikot Lazara. Na Lazara pove}e devojki se sobiraat, se nakituvaat so lisje i odat po ku}ite, pri {to gi peat poznatite lazarski pesni. Pove}e istra`uva~i imaat utvrdeno deka ovoj obi~aj kaj Makedoncite ostanal u{te od vremeto na anti~ka Makedonija. No, od kade znaeme deka ova i navistina e taka? ]e navedeme dva dokaza:

1.Iznenaduva~ki za neupatenite }e zvu~i podatokot {to praznikot Lazara, tokmu takov kako {to se slavi vo Makedonija, voop{to ne postoi kaj t.n. "isto~ni i zapadni Sloveni"! Akademik Bla`e Ristovski vo svojata kniga: "Makedonskiot folklor i nacionalnata svest" ("Studentski zbor", Skopje, 1987), kako potkrepa na vakvoto tvrdewe go poso~uva svedo{tvoto dadeno vo 1973 godina, od strana na beloruskiot nau~nik D-r V. K. Bandar~ik (inaku, direktor na Beloruskiot institut za prou~uvawe na umetnosta, etnografijata i folklorot). D-r Bandar~ik decidno svedo~i deka lazarski obi~ai vo Rusija, Belorusija, Polska, ^e{ka i Slova~ka - nema!

Poradi ova akademik Ristovski so pravo zaklu~uva deka lazaruvaweto e nasledstvo (citat) "...vrz osnova na elementite {to bile doneseni vo sferata na paganskata proletna obrednost, {to bile zavareni kaj starosedelcite nesloveni, a isto taka i {to bile sozdavani potoa vo novata sredina i vo novite etno-kulturni, socijalno-politi~ki i konfesionalno-istoriski uslovi."

Zna~i, gledame deka praznuvaweto na Lazara voop{to ne e t.n. "slovenski obi~aj", {tom istoto go nema vo dene{niot folklor na pove}eto t.n. "slovenski narodi". Akademik Ristovski tvrdi deka ovoj praznik duri go nema nitu na teritorijata na dobar del od Bugarija i Srbija (barem ne vo takva forma kako {to se praznuva vo Makedonija).

2. Lazarova sabota (Lazara) stanuva hristijanski praznik duri vo 601 godina, dodeka elementite {to gi sodr`i lazaruvaweto se sre}avaat vo folklorot na Makedoncite u{te od vremeto na antikata. Ova sekako pretstavuva u{te eden dokaz deka Crkvata samo gi vklopila elementite na ovoj anti~ko-makedonski obred vo svoite crkovni obredni rituali.

Sega predlagam da pogledneme koi konkretni obredni elementi ostanale vo sovremenoto makedonsko lazaruvawe u{te od vremeto na antikata. Kako prvo,toa se devojkite nakiteni so lisje. Deka grupi devojki se sobirale naprolet vo anti~ka Makedonija i deka pritoa se ukrasuvale so lisje, imame svedo{tvo vo knigata "Sporedbena analiza na Aleksandrovata anabaza", od avtorot Lazaros Gazepos (objavena vo Solun, 1976 godina, ~ii delovi se priredeni i objaveni od Petar Vodenski vo januarskite broevi, 1999 godina, na v. "Makedonsko Sonce").Vo vrska so, ukrasenite so lisje, devojki vo vremeto na anti~ka Makedonija, ovde ~itame:"Vo Makedonskata religija postoele i Menadi, `eni so lik na deca, oven~ani so lisja od loza i br{len, so zamrsena kosa i ro rakata dr`ele koleda{ki."

Ovoj element (sobirawe na devojkite i nivno ukrasuvawe so listovi od rastenija) se zadr`al i kaj Makedoncite od 19. vek (a sekako taka e i denes). Vo Zbornikot na Miladinovci (str. 496), vo naslovot "Lazara vo Struga", ~itame za sobiraweto na devojkite: "Toj den... se sobiraet devojkite po mahali i napravjet edna od nih nevesta."

Vo ovoj Zbornik se objaveni i pove}e lazarski pesni, a vo stihovite na pesnata objavena na str. 456, go sre}avame i ukrasuvaweto na devojkite so venci. Su{tinata na anti~ko-makedonskite proletni praznuvawa nesomneno bila vo ~est na doa|aweto na proletta, koja trebalo da im obezbedi podobra rekolta vo tekot na godinata. Studenata i neplodna zima zavr{uva, doa|a proletta, vo koja prirodata se budi, zemjata se budi, a lu|eto netrpelivo o~ekuvaat da vidat {to }e dobijat od zemjata taa godina. Zatoa tie go slavat doa|aweto na proletta. Tokmu zatoa ukrasuvaweto na devojkite od anti~ka Makedonija se zadr`alo i vo drugi proletni hristijanski obredni rituali.

Proletnoto ukrasuvawe na devojki so lisja od rastenija se sre}ava i vo u{te eden proleten praznik, a toa e \ur|ovden. Vo Zbornikot na Miladinovci vo poglavieto "Godine{ni obi~ai od Kuku{", vo podnaslovot "\ur|ovden", ~itame: "\UR\OVDEN. Ranoto se klavaet na vratata koprivi. Momite i decata nosat koprivi na glava."

Zna~i i vo ovoj proleten praznik se zadr`ale glavnite elementi nasledeni od antikata.

I vo proletniot praznik Rusa sreda (sredina na maj) se koristat istite anti~ko-makedonski obi~ai na ukrasuvawe na devojkite. Vo opisot na ovoj praznik (str. 498), vo Zbornikot na bra}ata Miladinovci, ~itame: "Na Rusa sreda, momite odbervat edna od me|u sebe i nad ruti{~ata od glava do noze ja opa{vat so sekakvi trevi, na primer so boz i drugo i hodat po ku}ite pejee{~em."

Vakvite obi~ai i denes gi ima na teritorijata na cela Makedonija.

Vo obi~aite na dene{niot pravoslaven praznik Pro~ka isto taka ima anti~ko-makedonski elementi. Kako prvo, obi~ajot za prostuvawe postoel i vo anti~ka Makedonija, no ne i vo anti~ka Grcija. Vo ve}e citiranata kniga na Gazepos, vo vrska so obi~aite na anti~kite Makedonci, ~itame:

"Vo Makedonija postoel religiozniot obi~aj 'pro{tevawe' (pro~ka), odnosno 'ispoveduvawe', {to vo gr~koto veruvawe go nemalo."

Spored toa, vo dene{noto praznuvawe na Pro~ka se zabele`uvaat dva fundamentalni elementi, koi gi imalo i vo anti~ko-makedonskite obi~ai.

Prviot element e samata su{tina na praznikot, a toe e prostuvaweto. Vtoriot element e vo maskiraweto na mladite, koi i denes na Pro~ka, isto taka se sobiraat i se maskiraat, pa odat po ku}ite, sli~no kako {to toa svoevremeno go pravele i anti~ko-makedonskite Menadi. Sekako deka vo dene{novo praznuvawe na Pro~ka si postojat i neizbe`nite pravoslavni elementi, no faktot {to i Pro~ka obi~no se slavi na po~etokot na mart, t.e. na nepolni tri nedeli od po~etokot na proletta, e u{te edna silna indicija deka elementot na maskiranite mladinci e ostanat u{te od vremeto na proletnite praznuvawa na anti~kite Makedonci, koi se odvivale na re~isi celosno identi~en na~in i koi do denes se ostanati vo trite makedonski glavni proletni praznici:Lazara, \ur|ovden i Rusa sreda.

Niz tekstovite posveteni na anti~ka Makedonija na nekolku mesta se sre}ava preoblekuvaweto (prepravaweto) na mladinci vo likovi od sprotivniot pol. Spored D-r Nade Proeva ("Studii za anti~kite Makedonci", Skopje, 1997, str. 175) ova prepravawe imalo ritualen karakter, posveten na makedonskiot bog Dionis ({to taa detalno go obrazlo`uva). Prepravaweto na mladite mom~iwa vo devojki,bilo vo funkcija na nivnoto "preminuvawe" vo ma`i. Interesen nastan,povrzan so prepravaweto na mladi mom~iwa vo devojki, imame kaj Herodot.Ve}e ja spomnavme veselbata {to makedonskiot kral Aminta ja organiziral vo ~est na persiskata delegacija (vidi kaj obi~aite na oddelno sedewe na ma`ite i `enite za vreme na veselbite). Imeno, otkako Persijancite pobarale Makedonkite (koi pred toa stoele nasproti niv) da sednat kraj niv, kralot Aminta im go dozvolil toa. No, Persijancite se opile i po~nale da gi zadevaat Makedonkite so nepristojni zborovi. Sinot na Aminta, Aleksandar (Prvi), ne mo`ej}i da go gleda toa,im naredil na Makedonkite da se povle~at vo svoite odai,a na Persijancite im rekol deka, otkako }e se iskapat,pak }e im gi dovede poradi natamo{na zabava. No, namesto devojkite, Aleksandar dovel golobradi ma{ki mom~iwa, prepraveni vo devojki,koi,otprvin glumele deka se devojki,a potoa naedna{ gi otepale Persijancite.Vo vrska so ova Herodot pi{uva:

"Aleksanar otkako gi isprati `enite vo haremot, povika isto tolkav broj golobradi mom~iwa, koi se preoblekoa vo devojki i, kri{um vooru`uvaj}i gi so no`evi, gi odvede i im gi pretstavi na Persijancite... Potoa Aleksandar postavi kraj sekoj Persijanec po edna od ovie, kako {to gi nare~e toj, 'makedonski `eni', a koi vsu{nost bea ma{ki. I tie, otkako Persijancite po~naa da gi zadevaat, gi ubija so svoite no`evi."

Sekako deka vakvoto prepravawe ne mo`e da se smeta samo kako "incidentno", t.e. deka istoto bilo izvedeno samo poradi ovoj slu~aj, bidej}i gledame deka golobradite mom~iwa uspe{no si ja odigrale ulogata na `enski, {to zna~i deka tie i porano se prepravale kako takvi.Vpro~em, ova prepravawe rekovme deka bilo povrzano so kultot na Dionis,a ovoj kult e od mnogu postar datum od opi{aniot nastan. Ova zna~i deka Aleksandar samo go iskoristil ovoj obi~aj za da se otarasi od Persijancite na {to "polesen" na~in.

I vo obi~aite od 19. vek vo Makedonija sre}avame isto vakvo preoblekuvawe na mladi i golobradi mom~iwa vo devojki. Stefan Verkovi} vo poglavieto: "Narodnopisni materijali od Dolnovardarsko, Obi~ai i veruvawa (Za Rusalijte)" opi{al eden vakov obi~aj, koj ima elementi {to celosno se poklopuvaat so opisot od Herodot. Ovoj zapis glasi:

"Ot deset du{i na gore se zberuvat mladi mom~ijna, odat po selata, igraat, ot kukite im davat pari, meso od bi{e (svijna), rizi, predno i dr. Sa uble~uvat uf ko{uqci ili fustan, crvena {erveta, prevrizena na grdite ot desnoto ramo na levata mi{ka i ot levoto ramo na desnata mi{ka; v r'cite nosat kal'~ka, ispravena na gore, a no`ni~kata e na pojsut, koja e uble~ena sus vezena riza... Ne zboruvat i~, s'lde sus r'ka pokazvet i sus usta mu~at."

Ako se proanalizira dobro tekstot na ovoj obi~aj, }e se zabele`at slednite potpolno identi~ni elementi so opisot na Herodot: a)Pogolema grupa golobradi mom~iwa; b)Nivno preoblekuvawe kako `enski; v)Nosewe na no`evi (kaj Verkovi}, arhaizmot "no`ni~ka" zna~i korica za no`, koja sekako deka ne bila prazna); g) Glumewe so mimiki.

Tokmu glumeweto so mimiki vo opisot kaj Verkovi} go pretstavuva najinteresniot element za analizirawe. Ovoj element mo`ebi ja pretstavuva i klu~nata nitka, preku koja jasno se determinira iskonskata vrska me|u ovie dva opisa. No, da vidime za {to stanuva zbor.

Pove}e od jasno e deka vo opisot na Herodot, prepravenite mom~iwa otprvin morale da glumat pred Persijancite deka i navistina se devojki. Vpro~em, i samiot Herodot pi{uva deka tie napadnale so svoite no`evi duri otkako Persijancite stanale bezobrazni i po~nale da gi zadevaat. Zna~i, od nivnoto sednuvawe na trpezata, pa se do ubistvoto, pominalo izvesno vreme, vo koe tie morale da glumat deka se vistinski devojki. A, kako mo`ele da glumat bez da bidat otkrieni? Sekako deka preku izbegnuvaweto na zboruvaweto, koe logi~no deka go zamenuvale so mimiki. Zna~i tie izvesno vreme se vozdr`uvale od zboruvawe {tom Persijancite ne mo`ele da gi prepoznaat i komunicirale so niv preku mimiki ({to ne im bilo ~udno na Persijancite, ako se znae toga{noto patrijahalno vospituvawe na Makedonkite). Tokmu isti vakvi mimiki imame i vo opisot na Verkovi}. Vo prodol`enie na svojot opis toj pi{uva deka za vreme na celiot ovoj obi~aj (koj se vr{el sproti Vodici) mom~iwata,prepraveni vo devojki, ne prozboruvale nitu zbor! Tie mol~ele duri i koga igrale oro i koga odele po ku}ite, a komunikacijata im bila isklu~ivo preku mimiki.

Obi~aite (a posebno navikite) za vreme na pieweto alkohol sigurno deka ne e prijatno da se spomnat, no bidej}i tie postojat, sepak }e gi navedime.Imeno, poznato e deka anti~kite Makedonci bile golemi qubiteli na vinoto. Vo delata na anti~kite hroni~ari opi{ani se brojni pijanki {to gi organizirale anti~ko-makedonskite carevi. Glaven pijalak pritoa bilo vinoto (sekako vo sklad so makedonskoto podnebje,t.e. so mo`nostite na na{ata zemja za odgleduvawe vinova loza,kako {to, vpro~em,e i denes).Za preteranite naviki kon pieweto od strana na anti~kite Makedonci, }e go navedeme citatot od ve}e spomenatata kniga na Vilken, kade, vo vrska so ova pi{uva:

"Makedoncite bea napolno zdrav narod. Tie ne bea trenirani kako gr~kite atleti, tuku bea kako Rimjanite so vojni~ki naviki. No, pokraj ovie dobri osobenosti, tie imaa i mnogu lo{i naviki, ostanati od damne{nite vremiwa, kako {to be{e neumerenoto piewe, so {to, vo o~ite na Grcite bea vistinski varvari."

Dene{nite Makedonci, pak,ne se tolku poznati po svojata sklonost kon alkoholot. Ili,podobro re~eno,ne se site takvi.Me|utoa, vo 19. vek, folkloristot Stefan Verkovi} imal poinakvo mislewe za na{ite predci od sredinata na ovoj vek. Vo svoite etnografski zapisi za Makedoncite od oblasta Pijanec (golem prostor od isto~na i od severoisto~na Makedonija), za sklonosta kon pieweto na Makedoncite od ovaa oblast, go zapi{al slednovo:

"Pijancite... se razlikuvaat od drugite u{te po bezmernoto pijanstvo, od koe verojatno i go dobile imeto 'Pijanci', bidej}i najsakanoto zanimawe im e obrabotkata na lozja i na slivovite gradini, za da imaat dovolno vino i slivova rakija."

Anti~kite Makedonci, za razlika od Grcite, svoeto vino go piele neme{ano.Vo pove}eto stotici makedonski folklorni tvorbi, zapi{ani vo 19. i 20. vek, vo koi se spomenuva vinoto, nikade ne e spomnato negovo me{awe so drug pijalak. Naprotiv, sekade "rujnoto vino" se pielo kako "~ist" pijalak, isto kako {to go piele i anti~kite Makedonci.