Vo 301 godina p.n.e. pri Ipsos vo golema Frigija, stanala najkrvavata bitka pome|u diadohite na drevniot svet. Antigon bil razbien i padnal na bojnoto pole, a sinot mu Demetrij se spasil so bekstvo. Vo bitkata kaj Ipsos zavr{il najostriot period od me|usebnata vojna na diadohite po smrtta na Aleksandar. Ubieniot Antigon bil eden od poslednite nositeli na idejata za obnovuvawe na Aleksadrovata imperija, dodeka negovite protivnici se stremele da gi zadr`at za sebe oblastite so koi zagospodarile.

- Egipet so teritorijata od 150.000 km2, kade se ustoli~ila dinastijata na Ptolomej, potomci na Ptolomej - Lagos.

- Sirija so teritorija od 3.000.000 km2, dadena na Selvek i

- Stvarna Makedonija (ezgroto) so teritorija 75.000 km2, im se dala na potomcite na Antigon-ednookiot. Ovaa teritorija i denes prodol`uva da go nosi imeto Makedonija, skoro so istata prostorna golemina, no podelena na tri odnosno na ~etiri dela.

So Sirija so dinastijata na Selevkite, a osnovatel bil Selvek - pobeditelot (312-280 godina p.n.e.) eden od najdinami~nite, energi~ni i proslaveni rakovoditeli na Alekasandar. Selevk e roden Makedonec. Po smrtta na Selevk se pojavile neprijatelstva pome|u naslednicite, {to go iskoristile Galskite i Kelskite plemiwa. Nadvore{nata slabost i vnatre{nata korupcija na naslednicite i mnogute vostanija vo ogromnata dr`ava, postepeno ja smaluvale dr`avata so otkinuvawe nejzini delovi, a vo 64 godina p.n.e. i preostanatiot del od dr`avata na Selevkite potpadnala pod Rimskata imperija.

Makedonija vo periodot na Aleksandrovite pohodi i vojni pome|u naslednicite pre`iveala dlaboka i ekonomska kriza. Golem del od `ivotosposobnoto ma{ko naselenie oti{lo vo pohodot, ili pak se naselilo vo osvoenite dr`avi (uslovno kolonii). Makedonija, tatkovinata na Filip i Aleksandar, bila u{te pove}e oslabena od napadite na severnite kom{ii (Varvari-Keltite), koi ja koristele slabosta na Makedonija (zafatenost na istok).

Vo ovoj period po~nal da se izdiga Rim i edna po druga da gi osvojuva gr~kite kolonii na italijansko tlo. Potoa Rimjanite stigna do Grcija i 212 godina p.n.e. go zavzele Korint, pa edna po druga gr~kite gradovi-dr`avi, definitivno ja gubele svojata samostojnost.

Poznato e vo istorijata deka Grcite po okupacijata od Rimjanite se stavile vo nivna slu`ba i im pomognale da ja pobedat Makedonija, koja defitnivno potpadnala pod rimska Imperija po bitkata na Pidna na 22.6. 168 godina p.ne.e.

Makedoncite bile svesni deka Rim podgotvuvala napad vrz Makedonija i vo tek na 10 godini se podgotvuvale da se sprotivstavat. Taka na 22.06. 168 godina p.n.e. kaj Pidna makedonskata vojska bila pobedna od legijata na Emilij Pavle. Izgubenata bitka bila uni{tuva~ka za Makedonija, na bojnoto pole padnale mrtvi 20.000 makedonski vojnici, pome|u niv i voda~ot general Antifil so mnogubrojni svoi zemjaci vojnici i oficeri. Od makedonskata vojska bile zarobeni 5.000 me|u niv i nesre}niot car Persej i odnesen poni`uva~ki vo Rim.

Osumnaeset godini podocna, te{ko podnesuvaj}i go ropstvoto, Makedoncite se dignale na vostanie protiv Rimjanite i pod rakvodostvoto na Andrik, a potpomognati od Trakijcite, uspeale da gi proterat Rimjanite (150 g.) i da ja oslobodat Makedonija. Narednata 149 godina mnogubrojna rimska vojska pod komanda na Juventus povtorno se obidela da ja pokori Makedonija, no bez uspeh. 148 godina p.n.e. Rimjanite go zamenile Juventus so Metel, koj otkako so diplomatija uspeal da gi odvoi sojuznicite na Makedonija (Trakijci i dr.) go prinudil Andrik vo borba vo koja Makedoncite bile povtorno porazeni i porobeni.

Po toa Grcite po~nuvaat da se samonarekuvaat Romejci, praksa koja i potoa ja praktikuvaat koga se preformiraat vo vizantijci, a sekoga{ bile od anti~ko vreme do denes protiv Makedonija. Vo tursko vreme Grcite povtorno mu slu`at na Tur~inot preku Fanariotite, a zatoa dobivaat kako nagrada isklu~itelno pravo da diktiraat na hristijanskoto naselenie preku crkvite.