Dosega vakov fakultet nema{e nitu na bitolskiot, ni na skopskiot Univerzitet. Za prerasnuvawe na Visokata zemjodelska {kola vo fakultet denovive, pri rabotnata poseta vo Bitola, pozitivno se izjasnija trojca profesori, stru~ni pretstavnici na Evropskata Unija. Vo svojot izve{taj evropskite profesori naglasile deka Vi{ata zemjodelska {kola po dvegodi{noto sproveduvawe na privremenata programa celosno gi prifatila i stru~no gi primenila evropskite standardi na srodnite evropski visoko obrazovni institucii i oti e podgotvena vo idnina da raboti kako biotehnolo{ki fakultet so dve nasoki, prerabotka na animalni proizvodi i sto~arska nasoka.

Vo petokot (5 mart godinava) predlogot na Fondot e dostaven do javniot obvinitel i toj se temeli na dva argumenta: su{testvena povreda na odredbite vo postapkata i pogre{na primena na materijalnoto pravo. Pri toa e pobarano, se razbira, dokolku Javniot obvinitel se soglasi so predlogot, toj da podnese barawe do Vrhovniot sud za odlagawe na postapuvaweto, po odlukata s# do donesuvaweto na odlukata za za{tita na zakonitosta. So drugi zborovi - zasega ni{to od o~ekuvaniot sre}en (praven) epilog na slu~ajot so penzionerskite osum otsto (procentot za koj vo dekemvri 1993 im bea namaleni penziite na nad 216 iljadi penzioneri). Namesto toa, pretstoi u{te edno vrtewe vo krug niz pravnite lavirinti.

Vo ovoj kontekst, Bucevski ne propu{ti u{te edna{ da naglasi deka ne stanuva zbor za potkusureni osum otsto, (kako {to tvrdat penzionerite), tuku za 30,28 otsto {to podrazbira obes{tetuvawe od 451 milion denari mese~no ili, za izminative 51 mesec, vkupno 719 milioni GM. Inaku, Bucevski gi informira{e novinarite i za uslovno re~eno, "pozitivnoto" godi{no saldo na Penziskiot fond za lanskata godina, so ogled deka deficitot iznesuva samo 12,6 milioni denari i oti pod "budnoto oko" na MMF se podgotvuva buxetot na Fondot za godinava, {to }e bide taka dimenzioniran za da obezbedi redovna i navremena isplata na penziite. Toj, isto taka, naglasi deka akontacijata od 10 otsto, spored odlukata na UO na Fondot, trebalo da se isplatuva do krajot na prethodnata godina, taka {to i vo ovoj odnos penzionerite, nemale pravo koga tvrdele deka isplatata trebala da prodol`i s# do donesuvaweto (sega ve}e donesena) na presudata na Vrhovniot sud.

Zamenikot minister za nadvore{ni raboti na Republika Makedonija vo dvodnevna poseta na Sojuznata pokraina Bavarija

Posetata na zamnikot MNR Trajkovski, be{e vo funkcija na pdogotovka na oficijalnata poseta na presedatelot na Vladata na Repbulika Makedonija, Qub~o Georgievski na ovaa pokraina, vo vtorata polovina na april ovaa godina.

Za vreme na prestojot vo Minhen, zamenikot MNR Trajkovski ima{e sredbi so dr`avniot minister Ervin Huber, so ministerkata za kultura i obrazovanie, Monika Holmajer, so {efot na dr`avnata kancelarija Valter [en i so pretsedatelot na industrisko-trgovskata komora na Minhen, Klaus Hip.

Vo razgovorite so zadovolstvo be{e istaknato deka premierite Qub~o Georgievski i Edmund Stojber, vo Minhen }e potpi{at deklaracija za partnerstvo i sorabotka me|u Republika Makedonija i Bavarija.

Vo tie ramki, te`i{teto na sorabotkata me|u dvete zemji }e bide vo oblasta na stopanstvoto, zemjodelstvoto, obrazovanieto i kulturata. Kako i vo oblasta na vnatre{nite raboti i pravosudstvoto.

Posebno vnimanie }e bide posveteno na pretstavuvaweto na mo`nostite na makedonskoto stopanstvo vo Bavarija, so cel privlekuvawe na investitori.

Vo tekot na site sredbi na zamenikot MNR Trajkovski, na koi prisustvuva{e ambasadorot na RM vo SRG, d-r Sr|an Kerim, be{e uka`ano deka Vladata na Bavarija zasileno }e go poddr`uva procesot na podignuvaweto na stepenot na odnosite me|u RM i EU, na nivo na asocijacija, kako i politi~kiot i stopanskiot anga`man na SRG vo RM, na koja se gleda kako na faktor na stabilnosta na Balkanot.

Razgovorite i sredbite na zamenikot MNR Trajkovski so visokite pretstavnici na bavarskata Vlada i stopanstvo, se odr`aa vo isklu~itelno prijatelska atmosfera, vo koj od strana na doma}inite, bea izrazeni neskrieni simpatii i poddr{ka na kursot i politikata na makedonskata vlada.

Silvia Kesel

Trite banki sklu~ija dogovori so Bankata za poddr{ka na razvojot za servisirawe na nejzinite kreditni linii za mali i sredni pretprijatija, a se o~ekuva takov dogovor naskoro da sklu~at i "Makedonska" i "Eksport-import banka", Skopje.

Pravo na koristewe na ovie krediti }e imaat samo izvozno orientiranite pretprijatija. Tie do bankite zaedno so baraweto za dobivawe kredit, treba da dostavat i programa za proizvodstvo isklu~ivo za izvoz, potvrda za sklu~en dogovor ili preddogovor za sorabotka so stranska firma i dokumenti za razvojna programa na firmata. Uslov za dobivawe kredit e firmata da vlo`i sopstveni sredstva vo visina od 15 otsto od vkupnata suma na baraniot kredit. Otkako vo bankite }e se razgledaat i }e gi odobrat programite, tie }e odat na verifikacija vo stru~nite slu`bi na bankata, koja }e go potvrdi ili }e go otfrli nivnoto mislewe.