Kako {to e poznato Osmanliskite osvojuvawa stasale i do na{ite prostori, odnosno do Balkanskiot Poluostrov s# do predgradieto na Avstroungarskata metropola Viena. Po dolgogodi{nite vojni na Osmanliite so vojskata na Avstroungarija, nivnata "me|usebna granica", kolku-tolku se stabilizirala na teritoriite na Bosna, Sanxak i severniot del na dene{na Albanija, taka {to do kade {to stasala kowanicata na Osmanliite dotamu, zaedno so nivnite kowi, stasale i nivnite kowu{ari. Kade {to stignale tamu i se naselile. Naseluvaj}i se na ovie prostori, a imaj}i go Islamot kako svoja religija, so pomo{ na Osmanliskata uprava masovno po~nale da go {irat vrz domorodnoto hristijansko naselenie. I toa se znae kako go pravele, malku so potkupuvawe na lokalnoto naselenie, no najmnogu so teror vrz nego, pri toa ne zaboravaj}i go osnovnoto na~elo na Islamot deka toj najlesno se {iri so razmno`uvawe na svoite privrzanici.

Vakvite negativni i pozitivni primeri na "sorabotka" pome|u Makedoncite i Albancite se poznati i vo natamo{niot istoriski period, a najvpe~atlivi se sigurno vo periodot na Vtorata svetska vojna, koga mnogu Albanci zaedno so Makedoncite se borele protiv fa{isti~kiot okupator, no isto taka se poznati i primerite koga golem broj Albanci, organizirani vo poznatite Balisti~ki bandi, sorabotuvale tokmu so toj okupator so ~ija poddr{ka vr{ele neviden teror vrz makedonskoto naselenie. Po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna, po~nuva eden period na me|usebna tolerancija i sorabotka na Makedoncite i Albancite vo zaedni~kata jugoslovenska dr`ava. Makedoncite po mnogubrojnite i dolgogodi{ni obidi, sepak dobija sopstvena dr`ava, iako vo ramkite na Jugoslovenskata federacija, dodeka Albancite vo nea dobija status na "narodnost", bidej}i tie ve}e imaa svoja posebna dr`ava - Albanija. Prividno zadovolni od svojot status, tie i natamu prodol`ija so svojot aziski natalitet da go zgolemuvaat svojot broj i da se {irat na s# pogolema teritorija. Vo prilog na ova im ode{e i politikata na "nivniot kum" - drugarot Tito, koj od samo nemu poznati pri~ini, go poddr`uva{e ovoj nivni na~in na "osvojuvawe" na novi teritorii, so samoto toa {to na sekoe desetto novorodeno dete vo edna familija "Toj" li~no mu be{e kum. Pokraj ova, na Albancite na Kosovo im formira i avtonomna Pokraina, koja dolgi godini ima{e status na re~isi posebna dr`ava so site dr`avni obele`ja.

Vo S.R. Makedonija, ~ie{to poltronsko rakovodstvo dolgi godini vode{e politika sklu~ivo nakloneta kon Belgrad, se slu~uva{e tivka promena na naselenieto. Makedoncite, od ekonomski i drugi pri~ini, po~naa masovno da ja napu{taat svojata mnoguvekovna teritorija i da se naseluvaat vo drugi dr`avi, posebno vo dale~nite prekuokeanski kontinenti. ([to podaleku od Makedonija, za nikoga{ da ne se vratat). Na nivnite ogni{ta se naseluvaa mnogubrojnite albanski semejstva od Albanija, a najmnogu od Kosovo, kako i Sanxakliite koi ja iskoristija "neukosta" na makedonskoto rakovodstvo koe gi povika vo svojot "otvoren" glaven grad zaedno da go obnovuvaat po katastrofalniot zemjotres vo 1963 godina. Mene i den denes ne mi e jasno {to be{e pokatastrofalno za makedonskiot narod - zemjotresot (da dade Gospod nikoga{ da ne se povtori) ili vakvata odluka na toga{nite "makedonski" rakovoditeli. @iveej}i vo "komunisti~ki zanes", kako nikoj da ne zabele`uva{e (ili ne smee{e, ili ne saka{e da zabele`i) zo{to Albankite od Kosovo doa|aat da se poroduvaat vo bolnicite vo Skopje. Taka postojano, od den na den, demografskata struktura na naselenieto se smenuva{e vo korist na Albancite, a sekoga{ na {teta na Makedoncite.

So pojavata na plularizmot na ovie na{i prostori, makedonskoto rakovodstvo, predvodeno od toga{nata SKM-PDP, napravi u{te edna katastrofalna gre{ka, so toa {to na malcinstvata (koi sega namesto narodnosti, vo Ustavot gi nare~e nacionalnosti), im dozvoli da formiraat posebni politi~ki partii koi nabrzo stanaa ~isto ednonacionalni. Albancite vo Makedonija, sega pod pla{tot na svoite partii, prodol`ija da ja sproveduvaat svojata edinstvena politika na natamo{no osvojuvawe na makedonska teritorija i zaedno so svoite "bra}a" od Kosovo, ostvaruvawe na svojata krajna cel - formirawe na "Golema Albanija". Kon ostvaruvawe na ovie nivni celi, svesno ili "nesvesno", kontinuirano im pomaga{e SKM-PDP, podocna preimenuvana samo kako SDSM, na ~ie rakovodstvo pova`na mu be{e vlasta i preku nea li~noto bogatewe, otkolku sproveduvaweto na politikata za za{tita na makedonskite nacionalni interesi. Toa go poka`aa so bezbroj lo{i primeri me|u koi najdrasti~ni se Zakonot za lokalna samouprava, so koi SDSM gi "prodade" makedonskite gradovi Debar, Tetovo, Gostivar i delovi od Ki~evo, Struga, Ohrid, Bitola, Kumanovo duri i Skopje, kako i Zakonot za upotreba na znamiwata na "nacionalnostite", so koj dozvoli da se vee albanskoto zname so dvoglaviot orel skoro nasekade niz Makedonija, duri i po ulicite na na{iot glaven grad Skopje, pa i mol~alivoto dozvoluvawe na nepre~eno funkcionirawe na t.n. "Tetovski Univerzitet", dodeka pak na makedonskiot narod sekoga{ naivno mu obrazlo`uva{e deka so formiraweto na pove}e partii od malcinstvata, nivnoto glasa~ko telo sekoga{ }e bide razbieno i pod nivna "kontrola". SDSM ne mo`e{e (ili ne saka{e) da ja sfati zaedni~kata igra na dvete najgolemi partii na Albancite vo Republika Makedonija - ednata sekoga{ da e vo sistemot na vlasta, glumej}i umerenost i demokratija, dodeka pak drugata e nadvor od vlasta, sproveduvaj}i go krajniot radikalizam i separatizam. Vakvata igra na partiite na albanskoto malcinstvo se vide i po poslednite parlamentarni izbori, po koi dvete najgolemi partii na albanskoto malcinstvo samo gi smenija svoite ulogi. E sega, koga znaeme zo{to ovie igri gi prifa}a{e minatata vlast na SDSM, voop{to ne ni e jasno zo{to toa prodol`i da go pravi i sega{nata vlast na "Koalicijata za promeni". Ako za vreme na izborite makedonskiot narod i ja prifati nivnata predizborna manevra deka "Koalicijata" seto ova go pravi privremeno za da go "izigra" Zapad i taka da ja dobie negovata poddr{ka za prezemawe na vlasta i deka vedna{ po izborite povtorno }e se vrati na poziciite za odbrana na makedonskite nacionalni interesi, zo{to i sega po nekolku meseci s# u{te toa go nema napraveno, tuku i natamu ja prodol`uva istata predavni~ka politika, pritoa ne poka`uvaj}i nikakvi nameri nekoga{ istata i da ja napu{ti. Taka, partiite na albanskoto malcinstvo i natamu ja imaat poddr{kata od makedonskata vlast, no za "golemo ~udo" i ne samo od nea. Ja imaat i {irokata me|unarodna poddr{ka i toa samo od golemite zapadno-evropski dr`avi, organizirani vo NATO, na ~elo so "svetskiot policaec"- SAD. Mo`ebi toa i ne e tolku ~udno, ako se znae aktivnosta na bogatoto i zdru`eno albansko lobi vo tie zemji, a posebno od SAD.

E sega, dali se tuka vo igra samo golemi pari, {to i ne bi bilo tolku ~udno znaej}i so {to najmnogu se zanimava albanskoto iseleni{tvo, a i pomo{ta od bogatite islamski dr`avi, ili e vo pra{awe samo golemata omraza kon pravoslavieto od strana na katolicite, pa i po cena na {irewe na najgolemata opasnost, islamskiot fundamentalizam, za nas i ne e tolku va`no kolku {to e va`na sega{nata situacija vo na{iot region koj{to, po s# izgleda, se nao|a na pragot na najstra{nata vojna {to Balkanot koga i da e ja do`iveal. I toa ne samo poradi faktot deka Kosovo e na na{ata severna granica i vo neposredna blizina na na{iot glaven grad kade {to `ivee pove}e od edna tretina od naselenieto, tuku i poradi faktot deka so "amin" na sega{nata vlast na na{a teritorija se stacioniraat golem broj stranski voeni sili ({to "i~ ne e na arno" - {to bi rekol narodot) i koi predizvikuvaat dopolnitelna zagri`enost kaj makedonskoto naselenie. No, u{te pogolema zagri`enost kaj Makedoncite predizvikuva s# pogolemiot broj "turisti" (begalci) od Kosovo, koi begaj}i od navodnite represii na srpskata vlast na Kosovo, koja si ja brani sopstvenata teritorija od albanskite separatisti, sistematski se raspredeluva po makedonskite gradovi i sela i toa isklu~ivo po dol`inata i na teritorijata na nivnata zamislena "Golema Albanija". Na{ive vlasti kako da ne sakaat da ja vidat jasnata namera i cel na politi~kite partii na albanskoto malcinstvo. Pa duri i poslednite potezi {to gi pravi se isklu~ivo vo korist na ostvaruvawe na nivnite nameri.

I na krajot samo u{te dve pra{awa do nea: Zo{to ednostavno silite na NATO ne se stacioniraat na teritorija na Albanija? I zo{to, u{te poednostavno, begalcite od Kosovo ne odat na teritorijata na svojata mati~na dr`ava Albanija? Dali seto ova e u{te edna golema igra i povtorno na {teta samo na Makedoncite, koi ve}e se nao|aat pred isklu~itelno va`na odluka - Dali da trgnat po tragite na mnogu Makedonci i zasekoga{ da ja napu{tat Makedonija; Dali da ja prifatat realnata opasnost i da ostanat da `iveat vo Makedonija, pa makar i kako malcinstvo vo sopstvenata dr`ava (a sigurno i pod nekoe novo ime koe{to ve}e drugi ni go podgotvuvaat), ili }e go krenat svojot glas protiv vakvite nepravedni i valkani igri i }e ja spre~at lo{ata idnina koja{to drugi sakaat sosila da ni ja nametnat.

]e dozvoli li ovoj napaten narod i natamu da gi slu{a piskotnicite od makedonskite kraevi, no sega ve}e premesteni od Gali~nik i Reka duri do bregovite na rekata Vardar!?

Gospod neka ni e napomo{ i neka im go poka`e vistinskiot pat na Makedoncite i na Makedonija.