Rabotata kaj svojot brat, za Manaki bilo ne{to novo, neobi~no i mu zna~ela mnogu pove}e od izu~uvawe na zanaeti. Toa bilo tehni~ko ~udo, umetnost {to lu|eto ja cenele i & se voshituvale.

Karakterot na rabotata mu ovzomo`uval da bide vo kontakt so mnogu vidni pretstavnici na vlasta, aptekari, lekari i drugi, koi doa|ale vo fotoateljeto da se fotografiraat.

Qubovta {to Milton ja poka`al kon ovoj zanaet bila ogromna, od kade proizleglo toj za mnogu kuso vreme da stane vistinski majstor na fotografijata.

Klientelata ja obezbeduval preku ~esti patuvawa po selata na janinskata oblast i toa osobeno vo mestata koi bile naseleni so Vlasi. Obi~no gi posetuval pana|urite na praznicite Preobra`denie, Bogorodica, Sv. \or|i, Vodici, Vasilica i drugi. Vo periodot od 1898 do 1904 godina, Milton posetil okolu 41 naseleno mesto.

Semejstvoto Manaki bilo vklu~eno vo dvi`eweto za osoznavawe na Vlasite od asimilatorskoto vlijanie na Gr~kata patrijar{iska crkva, so cel za dobivawe na sopstvena crkva i u~ili{ta. Milton ne se odvojuva od ovaa semejna tradicija.

Spored nekoi soznanija, toj aktivno ~lenuval vo Vnatre{nata makedonska revolucionerna organizacija, a u~estvuval i vo vospostavuvaweto kanal za prenos na oru`je od Larisa-Grcija do 2-ot revolucioneren okrug vo Bitola. Najverojatno i ottuka verbata na VMRO vo Milton, da dozvoli fotografirawe na 100-tina makedonski i vla{ki revolucioneri i u~esnici vo Ilindenskoto vostanie i vo postilindenskiot period.

Vo 1904 godina bra}ata Manaki postojano se naselile vo Bitola i go izgradile nivnoto fotoatelje na glavnata ulica "[irok sokak". Milton, za kuso vreme vo Bitola steknal mnogu poznanici i prijateli i aktivno se vklu~il vo op{testveniot `ivot na gradot.

Zna~ajno mesto vo negoviot `ivot zazemaat i patuvawata vo pogolemite balkanski gradovi: Carigrad, Bukure{t i Solun.

Posetata na Carigrad vo 1905 i 1907 godina, mu ovozmo`ila da se zapoznae so carigradskite fotografi i da vospostavi kontakti preku diplomatskoto pretstavni{tvo vo Romanija so oficijalnite vlasti.

U{te pozna~ajno za Milton e patuvaweto vo Bukure{t 1905 i 1906 godina. Tamu, toj i negoviot brat do{le do novi soznanija za sineastikata, a kako posledica na toa kupile filmska kamera.

Paralelno so fotografskata dejnost, Milton ja sovladuva i tehnikata na snimawe so kinokamerata "Bioskop 300", taka {to so tekot na vremeto stanal vistiski majstor i zaedno so negoviot brat Janaki, gi snimile prvite dokumentarni filmovi.

Istata godina, Milton i Janaki ja dobile titulata dvorski fotografi.

Vremeto na Balkanskite vojni za bra}ata Manaki pretstavuvalo ploden period, bidej}i osvojuva~ite sakale da se fotografiraat i da gi ovekove~uvaat svoite osvojuvawa. Vo ovoj period tie napravile okolu 200 fotografii.

Milton i Janaki go registirale prisustvoto na Branislav Nu{i}, princot Aleksandar Kara|or|evi} vo pridru`ba so pretsedatelot na srpskata vlada Nikola Pa{i} i drugi.

Nesigurnite vremiwa gi naterale Milton i Janaki da sklu~at `ivotno osiguruvawe kaj poznatite osiguritelni dru{tva "La viktorija" od Berlin i "La nacional" od Belgrad.

Zapo~nuvaweto na Prvatata svetska vojna mnogu vlijaelo vrz namaluvawe na nivnata rabota. So ogled na lo{ata finansiska sostojba, se nametnuvalo pra{aweto za zapo~nuvawe na nekoja dopolnitelna dejnost koja }e im ovozmo`i egzistencija.

Vo 1916 godina fotografskata dejnost kratkotrajno za`ivuva pri smenata na okupatorite vo Bitola, odnosno bugarskite i germanskite oficeri stanale novi mu{terii na fotoateljeto.Toa se slu~ilo i so srpskite i frnacuskite vojski, koi vo noemvri istata godina gi izbrkale prethodnite okupatori.

Pri granatiraweto na Bitola vo 1917 godina od bugarskite i germanskite vojski, gradot bil vo urnatini, pri{to bilo pogodeno i ateljeto i bil uni{ten fotoaparatot i drugata oprema. Milton vo ovoj period pove}e patuval i prestojuval vo Grcija i Albanija, otkolku vo Bitola, zanimavaj}i se so trgovija.

Vo 1919 godina, Milton i Janaki, so zaedni~ki napor go obnovile fotoateljeto i zapo~nale so svojata dejnost. No, i povoenata kriza se odrazila vrz nivnata rabota.

Pravej}i napori da egzistiraat, tie se vpu{tile i vo oblasta na kinematografijata. Za taa cel, vo 1921 godina nabavile kinoproektor i na 16 avgust istata godina zapo~nalo da raboti kinoto "Manaki". Do krajot na 1923 godina tie izgradile i sopstvena kino-sala.

I pokraj site pote{kotii, Milton go `iveel boemskiot `ivot i ne se otka`uval od ve~ernite izleguvawa po bitolskite kafeani.Toj isto taka, bil op{testveno anga`iran, ~lenuvaj}i vo razni organizacii. Me|utoa, osnovna preokupacija mu bile fotografskata, kinosnimatelskata i kinoprika`uva~kata dejnost, vo koi postignuval dobri rezultati. Od trite dejnosti, prioritet sekoga{ imala fotografijata. Samo vo periodot na srpskata uprava napravil 3000 fotografii.

Vo 1928 godina, Milton i Janaki se obratile so pismo do Mar{alatot na kralskiot dvor vo Belgrad, so molba da bidat proglaseni za "dvorski slikari", pri{to vo pismenoto barawe gi iznele svoite postignuvawa vo domenot na fotografijata. Ova nivno barawe bilo prifateno vo narednata 1929 godina, koga im bila dadena povelbata vo kralskiot dvor vo Belgrad za proglasuvawe na "slikari na kralskiot dvor".

Od 1937 godina, Milton ostanal da raboti sam, taka {to celiot tovar i site problemi padnale na negovi ple}i. Osobeno go pogodil po`arot na zgradata, so {to ostanal bez svojot nedvi`en imot. Vo ovoj period, toj se o`enil so svojata sonarodni~ka Vasiliki Dauka od Avdela, i mu se rodil sinot Leonid.

Za vreme na bugarskata okupacija Milton dobil vremena dozvola za izvr{uvawe na fotografskata i kinematografskata dejnost. Od toga{ se so~uvani preku 500 negativi i okolu 1200 fotografii.

Osloboduvaweto na Makedonija od fa{isti~kata okupacija, Milton go do~eka so zadovolstvo, registriraj}i go vleguvaweto na makedonskata vojska i srede~niot do~ek od gra|anite.

Toj napravil i mo{ne uspe{en portret na Lazar Koli{evski, vo toa vreme pretsedatel na NR Makedonija. Zna~ajna e i serijata fotografii za prestojot na pretsedatelot na SFRJ vo Bitola Josip Broz.

Od po~etokot na 1949 godina pa navamu, porasnal interesot na na{ata nau~na i kulturna javnost za tvore{tvoto na Milton, osobeno za negovite sineasti~ki fotografski dostignuvawa.

Taka, Institutot za nacionalna istorija od Skopje mu ponudil sorabotka za sobirawe na dokumenti i knigi zna~ajni za istorijata na makedonskiot narod. Sorabotka mu ponudila i jugoslovenskata kinoteka vo Belgrad. Direktorot na ovaa institucija na ne~esen na~in uspeal da go izmami site filmski materijali od Milton.

Dr`avniot arhiv na Makedonija, isto taka mu ponudile sorabotka na Milton Manaki, so cel da se so~uva filmskoto i fotografsko bogatstvo. Toj go opolnomo{til dr`avniot arhiv na NRM da gi zastapuva negovite interesi pred jugoslovenskata kinoteka, za vra}awe na negovite materijali. Kako rezultat na energi~noto barawe, vo 1954 godina jugoslovenskata kinoteka mu gi vratila site filmski materijali na Milton.

Kako osnovopolo`nik na sineastikata vo Makedonija, pa i na Balkanot, vo 1957 godina, Dru{tvoto na filmskite rabotnici go izbrale za svoj po~esen ~len.

Za negovoto tvore{tvo, ekipa od "Zagreb film", snimila dokumentaren film vo 1958 godina.

Sepak, najbliska sorabotka Milton vospostavil so Dr`avniot arhiv vo Skopje i so okoliskiot istoriski arhiv vo Bitola.

So posledniot zapo~nale razgovori za otkup na semejnata dokumentacija i fotografskite materijali {to gi sozdale bra}ata Manaki vo tekot na nivniot raboten vek. Vkupno bile popi{ani i opi{ani 5702 negativ stakleni plo~i, koi trebalo da bidat otkupeni od Okoliskiot istoriski arhiv vo Bitola. No, za `al, Milton ne do`iveal da gi zavr{i ovie pregovori za otkupot, so {to trajno }e se so~uva{e nivnoto fototvore{tvo, kako {to bilo napraveno so filmskite materijali.

Milton vo 1960 godina stana penzioner, nositel na ilindenska penzija. Izma~uvan pove}e godini od {e}erna bolest, po~na na 6 mart 1964 godina, vo 82-ta godina od svojot `ivot.

Na krajot bi dodale deka tvore{tvoto na bra}ata Manaki zazema vode~ko mesto vo balkanskata kinematografija i pretstavuva skapocen del od svetskoto filmsko nasledstvo. So svojot razvien opus, sistemno osmisluvan i graden skoro {est decenii, tie stanaa op{topoznati i priznati kulturni dejci vo po{iroki ramki.