Izborot na kralevite vo anti~ka Makedonija e dobro poznat anti~ko-makedonski obi~aj. Specifi~nosta na ovoj obi~aj e vo toa {to kralevite na anti~ka Makedonija se izbirale na op{t masoven sobir na Makedonskata vojska (Sobranie), na koj prisustvuvale site vojnici, koi sakale da prisustvuvaat. Kralot se biral so aklamacija,t.e. so ednoglasno odobruvawe od strana na site prisutni vojnici, koi pritoa udirale so me~evite po {titovite. Vo vrska so ovoj obi~aj, Vilken, pi{uva:

"Sobranieto na vojskata... ima{e pravo i obvrska da izbira nov kral, koj se potvrduva{e so aklamacija. Nieden ne be{e smetan za zakonski kral, osven onoj kogo Sobranieto na vojskata go izbralo."

Na vakov na~in i Filip Vtori Makedonski bil izbran za kral na Makedonija, a po negovata smrt na istiot na~in bil izbran i slavniot Aleksandar Makedonski. Vo vrska so ova kaj Vilken ~itame:

"Na sobirot na Makedonskata vojska, koja spored starite privilegii ima{e re{ava~ki zbor, Aleksandar, koj toga{ ima{e dvaeset godini, be{e vedna{ proglasen za kral, a pritoa priznat i za zakonski kral na Makedonija."

Opis na ovoj obi~aj sre}avame i neposredno po rimskata okupacija na Makedonija.]e ja navedime izjavata na generalot na rimskite legii Pavel Emilijan,koj, vedna{ po okupacijata, do Makedoncite upatil proglas, vo koj im rekol deka (citat): "Sekoja godina naselenieto }e se sobira vo opredelen grad i }e si izbira sudii i upravnici spored starite makedonski obi~ai."

I ovde gledame deka rimskiot general, vakviot na~in na izbor na poglavari, go narekuva "star makedonski obi~aj".

Mnogu vekovi podocna, anti~ka Makedonija is~eznala kako dr`ava od svetskata scena. Za Makedoncite po~nuva vekovno ropstvo, vo koe se smenuvale razni porobiteli. Makedonskata vojska is~eznala, makedonskite kralevi is~eznale, no obi~ajot na nivnoto izbirawe - ostanal!!! Priznavam deka i samiot mnogu se iznenadiv koga vo opisite na obi~aite na Makedoncite vo jugozapadna Makedonija, {to gi napravil Stefan Verkovi} vo {eesettite godini na 19. vek, go sretnav potpolno istiot obi~aj, iako ovojpat se rabote{e za izbor na selski stare{ina. Kaj Verkovi} go sre}avame frapantno istovetniot opis na ovoj obi~aj za izbor na selski stare{ina vo selata vo jugozapadna Makedonija. Ovde ~itame:

"Vo sekoe selo vo odredeno vreme selanite se sobiraat na sretselo i izbiraat od postarite me|u sebe eden, na koj mu davaat vlast da gi upravuva toa selo i selskite raboti. Vo znak na dadenata vlast mu davaat `ezlo ili tojaga. Bez negova dozvola ni{to vo seloto ne mo`e da bide prodadeno na tu|inec, nitu pak nekoj mo`e da kupi ne{to od tu|inec..."

Ve}e navedovme deka Verkovi} za `itelite na ovie sela tvrdi deka sebesi se deklarirale kako direktni potomci na anti~kite Makedonci, {to e u{te eden nesomnen dokaz deka ovoj obi~aj kaj Makedoncite od 19. vek ostanal u{te od vremeto na anti~ka Makedonija.

Inaku, kralot vo anti~ka Makedonija ne vladeel sosema sam. Toj formiral Sovet od najsposobnite ~lenovi na Makedonskata vojska. Vo vrska so ova, Vilken, pi{uva:

"Kralot formira Sovet so nekolkumina od ovie svoi sledbenici."

I kaj Makedoncite od jugozapadna Makedonija od 19. vek se zadr`al istiot obi~aj. Kaj Verkovi}, vo vrska so ova, ~itame:

"Gorno-Polencite ja ograni~uvaat vlasta na svojot na~alnik so Sovet od dva ili tri ~lena, koi se odbiraat od poumnite selani."

Zna~i, su{tinata na obi~ajot za izbor na kral-vladetel na Makedoncite re~isi stoprocentno ostanala nepromeneta u{te od anti~ko-makedonsko vreme do generaciite od 19. vek (a mo`ebi i podocna). Masovniot sobir na vojnicite (selanite), izborot so aklamacija, formiraweto Sovet od pomo{nici na izbraniot i negovite re~isi neograni~eni ovlastuvawa, se fundamentalnite elementi od ovoj obi~aj, koi se zadr`ale niz vekovite u{te od antikata. Duri se zadr`alo i simboli~noto podaruvawe `ezlo na izbraniot selski stare{ina, isto kako {to dobivale i kralevite vo anti~ka Makedonija.

Od anti~kite izvori, pak vidovme deka ova e star makedonski obi~aj, {to zna~i deka otpa|a pretpostavkata deka Makedoncite od 19. vek go nasledile istiot od nekoj "drug narod".

Isturaweto te~nost pred poa|awe na pat e obi~aj {to do denes se primenuva me|u Makedoncite. I denes, koga nekoj trgnuva na podale~en pat, rodninite koi ostanuvaat, isturaat voda po nego. Mnogu sli~en vakov obi~aj postoel i kaj anti~kite Makedonci (bez razlika na negovoto poteklo). Vo ve}e citiranata kniga na Vilken e opi{ano ploveweto na Aleksandar Makedonski i na del od negovata vojska po rekata Ind, za vreme na koe tie stignale i do Okeanot. Za ova patuvawe Makedoncite dolgo vreme se podgotvuvale, t.e. pravele brodovi i toa za niv bil ogromen predizvik. Citiraj}i postari anti~ki izvori za ovoj nastan, Vilken ja opi{uva sostojbata pred sve~enoto poa|awe na brodovite i pritoa jasno pi{uva deka Aleksandar isturil te~nost (pijalak) pred samoto poa|awe. Ovde ~itame:

"Koga Aleksandar otide na palubata na svojot brod isturi pijalak od zlatniot pehar kako podarok na istite bogovi na moreto i rekite. Na negoviot 'pradedo' i negoviot 'tatko' Amon im be{e oddadena ista ~est."

Vilken ne ka`uva za kakov pijalak stanuvalo zbor (mo`ebi bilo vino, no mo`ebi bila i voda?). Od druga strana gledame deka ovoj obi~aj Aleksandar go napravil podednakvo vo ~est na dvete toga{ni golemi religii od negovata imperija: gr~kata i egipetskata, {to mo`e da asocira deka ovoj obi~aj ne e posebno povrzan so nekoja od ovie religii, tuku deka mo`ebi stanuva zbor za star makedonski obi~aj. Vpro~em, ovoj obi~aj do denes ostanal kaj Makedoncite so toa {to sega te~nosta ja isturaat onie koi ostanuvaat vo ~est na onie koi patuvaat. No, su{tinata na ovoj obi~aj e tokmu vo isturaweto na te~nosta i taa do denes se zadr`ala. Kone~no, i Aleksandar ne ja isturil te~nosta samo za sebe, tuku i za site onie koi patuvale so nego, {to zna~i deka i za niv drug ja isturil te~nosta pred patuvawe, sli~no kako {to e i denes.

Na onie koi se barem malku upateni vo anti~ko-makedonskata istorija, dobro im e poznat anti~ko-makedonskiot obi~aj na kru`no odbele`uvawe na idnite yidini na gradot {to trebalo da se izgradi. Ova odbele`uvawe se odvivalo pred po~etokot na gradeweto. Ovoj star anti~ko-makedonski obi~aj bil primenet na site gradovi {to gi izgradile anti~kite Makedonci. Biografite na Aleksandar Makedonski Plutarh i Kurtius Ruf, go opi{ale ovoj obi~aj za vreme na izgradbata na najgolemiot dene{en grad {to go izgradil Aleksandar Makedonski - gradot Aleksandrija vo dene{en Egipet. Vo svojot opis Kurtius Ruf duri i decidno tvrdi deka stanuva zbor za ~ist makedonski obi~aj. Eve {to zapi{al Kurtius Ruf vo vrska so ova:

"Postoi izve{taj deka otkako kralot go izvr{i makedonskiot obi~aj za odbele`uvawe na kru`nata granica na idnite gradski yidini so ja~men, jato ptici sletale i go iskolvale ja~menot."

Nastanite ponatamu ni zboruvaat deka Aleksandar mnogu se voznemiril od ovaa gletka, no eden od negovite proroci mu rekol deka toa zna~elo oti gradot }e im pru`a izobilstvo vo hrana na negovite gra|ani.

Se postavuva pra{aweto: so kakva cel bil praven ovoj obi~aj i koja e negovata su{tina? Odgovorot mo`e da bide samo eden i edinstven. Simboli~noto kru`no odbele`uvawe na idnite yidini na gradovite,anti~kite Makedonci go pravele so cel idniot grad da bide "za{titen" od zloto. Najgolem dokaz za ova e voznemirenosta na Aleksandar vo migot koga videl deka jatoto ptici go iskolvale odbele`aniot krug so ja~men okolu idninite yidini na Aleksandrija.Toa za nego zna~elo deka ovoj iden grad }e ostane bez za{tita. Me|utoa, negoviot gatalec (koj ne bil Makedonec, {to zna~i deka imal poinakvo tolkuvawe vo vrska so ova)go ute{il Aleksandar so zborovite deka jadeweto na ja~menot ne mora da zna~i lo{o pret~uvstvo.

Zna~i, su{tinata na ovoj obi~aj e vo simbolikata na krugot, kako za{tita od zloto na lu|eto vo naselenoto mesto. Potpolno istata su{tina na ovoj obi~aj se zadr`ala me|u Makedoncite vo 19. i vo po~etokot na 20. vek, t. e. vo vremeto od koe poteknuvaat dobar del od registriranite makedonski narodni obi~ai i umotvorbi. Povtorno }e citirame del od zapisite na Stefan Verkovi}. Vo svoite dela toj gi opi{uva narodnite veruvawa i obi~ai, {to se primenuvale vo nekoi sela vo Makedonija, kako za{tita od bolest na naselenieto od tie sela. Konkretno toj ja opi{uva za{titata od ~uma. Ovde ~itame:

"Da ne prifate ~umata nekoe selo dvujca bratja bliznaci preoruvat tri pati seloto sus dva vola bliznaci."

Zna~i, i ovde su{tinata na ovoj anti~ko-makedonski obi~aj ostanala ista. Krugot treba da go za{titi seloto, isto kako {to svoevremeno trebalo da ja za{titi i Aleksandrija.

Kone~no, do ne taka odamna, po selata vo Makedonija, pred izgradbata na nekoj objekt (crkva, ku}a i sl.) selanite prvo zaoruvale krug okolu mestoto kade trebalo da se izgradi objektot, a potoa po~nuvale so gradeweto. I ova tie go pravele poradi simboli~na za{tita od zloto(podatok od Josif Grezlovski od SAD). Zna~i eve u{te eden anti~ko-makedonski obi~aj, {to do denes ostanal me|u Makedoncite.

Obi~ajot za se~ewe na kosata (stri`ewe) kako rezultat na nekoja golema nesre}a, t.e. tragedija, do denes postoi me|u Makedoncite, taka {to nema potreba od prezentirawe dokazi za negovoto postoewe i vo 19. vek. I denes, `enite, koi imaat dolga kosa, koga }e do`iveat nekakva tragedija (naj~esto smrt na nekoj mlad ~len od svoeto semejstvo i sl.), vo znak na `alost vedna{ si ja se~at kosata, t.e. se stri`at kratko. I samiot imam zabele`ano nekolku vakvi primeri od mojot grad, a veruvam deka taka e i so pove}eto ~itateli na ovaa kniga. Zna~i, ni ostanuva samo da doka`eme deka i ovoj obi~aj dene{nite Makedonci go imaat nasledeno od anti~kite Makedonci.

Dokazot za potekloto na ovoj obi~aj u{te od vremeto na anti~ka Makedonija go imame kaj Sokrat. Imeno, Sokrat dava svedo{tvo deka anti~kite Makedonci vo znak na golema nesre}a si ja stri`ele kosata.Ova svedo{tvo e preneseno od strana na bugarskiot dobar poznava~ na anti~ko-makedonskata istorija G. Kacarov, t.e. od negovata kniga "Car Filip Vtori Makedonski" (Sofija, 1922). Ovde ~itame deka makedonskiot car Arhelaj Prvi (413-399) bil mnogu sueveren ~ovek. Taka, koga edna{ go videl zatemnuvaweto na sonceto, tolku se upla{il, {to pomislil deka do{la golema nesre}a za negovoto semejstvo i carstvo. Toga{, toj, vo znak na `alost, go napravil stariot makedonski obi~aj za vo takvi priliki i naredil kosata na negoviot sin da mu bide ise~ena. Ovde ~itame:

"Arhelaj... za vreme na edno son~evo zatemnuvawe se zatvoril vo dvorot i naredil da se istri`e kosata na sinot, spored stariot obi~aj, praktikuvan pri golemite nesre}i."

Zna~i, eve od kade doa|a dene{niot makedonski obi~aj za se~ewe na kosata za vreme na golemi nesre}i. So nezna~itelni izmeni i ovoj obi~aj se zadr`al nad 23 vekovi me|u Makedoncite.

Ve}e rekovme deka duri i navidum "najobi~nite" gestovi ne se isti kaj site narodi. Taka, na primer, mnozinstvoto evropjani koga poka`uvaat na sebe so pokazalecot poka`uvaat vo svoite gradi (Jas?). No, kaj dale~nite aziski narodi voop{to ne e taka. Japoncite koga poka`uvaat na sebe, ne poka`uvaat vo svoite gradi, tuku vo svojot nos (!?).

Sledniov gest sigurno deka go ima i kaj drugi narodi, no fakt e deka istiot e registriran kaj anti~kite Makedonci, a go ima i kaj dene{nite Makedonci.Se raboti za pru`awe raka vo znak na garancija za dadeniot zbor. Ovde ne se raboti za nekakov zaemen dogovor, koj zavr{uva so zaemno pozdravuvawe (rakuvawe), tuku stanuva zbor za ednostrana garancija od onoj {to vetuva, a ~ie ispolnuvawe ne zavisi od onoj komu mu se vetuva. Hroni~arot Diodor, opi{uvaj}i ja sredbata na Aleksandar Makedonski so semejstvoto na porazeniot persiski car Darie, go opi{al ovoj gest na makedonskiot car. Imeno, poznato e deka Aleksandar, otkako gi zarobil, gi povikal kaj sebe majkata, soprugata i decata na Darie i im vetil deka i natamu }e gi u`ivaat svoite najvisoki privilegii i deka voop{to nema da bidat tretirani kako zarobenici. Tie mnogu se izraduvale na ovie zborovi na Aleksandar i po~nale da go falat, a toj, za da gi ubedi u{te pove}e vo svojata iskrenost im ja pru`il svojata raka. Vo vrska so ova kaj Diodor (17.38.3) ~itame:

"Toj im ja pru`i svojata raka vo znak za garancija deka seto ova ne go pravi samo poradi nivnite pofalbi zatoa {to im pomognal, tuku deka za toa ima {iroka poddr{ka od svojata vojska."

Istiot vakov gest so istoto zna~ewe go ima i kaj dene{nite Makedonci ("Eve ti raka deka }e go ispolnam toa {to go vetuvam").