- Vo svojata kniga "Kriti~ka analiza na aleksandrovata anabaza" Lazo Gazepov se potrudil da doka`e deka Grcite ja prisvoile istorijata na Atni~ka Makedonija, za da ja prisvojat i nakitat so slavna istorijata, a i za da ja opravdaat okupacijata na delot od Makedonija (Egejska).
- Vo eden razgovor mi re~e: "Im ja ebav majkata na Grcite, im nabiv kol, a za mene si napraviv ve~en spomenik so moite knigi".
- Povrzuvaj}i gi site nastani doa|am do zaklu~ok deka pokojniot Lazo Gazepov vo zatvorot vo Solun bil truen so otrov koj bavno deluval i deka seto toa bilo smisleno od tajnata policija na Grcija.
P
o osvojuvaweto na del od Indija, a pod pritisok na makedonskata vojska, Aleksandar kaj rekata Ifas & objavi na svojata vojska deka vojnata e zavr{ena. Toga{ Makedoncite mnogu se izraduvale i masovno vikale, mnogu od niv pla~ele od radost, drugi dobli`uvaj}i se na scenata na Aleksandar mu po`eluvale mnogu dobrini, bidej}i samo od niv se slo`il da bide pobeden. [to se odnesuva na Azija, so tolkavi razmeri, bil izbran od bogovite ~ovek, najbliskiot do niv Aleksandar, za da mu ja donese na Istok svetlinata na znaeweto i pravdata.
VRA]AWE
Potoa Aleksandar dal zapoved da se naredat korabite (koi podolgo vreme gi pravele) vo rekata Idasp po kategorii i na potrebnite rastojanija pome|u niv. Taka makedonskata vojska bila ka~ena na korabite i ispratena nadolu po tekot na rekata Ind. Na ~elo na ekspedicijata bil postaven Nearn-hrabar mornar, po karakter sli~en na Aleksandar. Po devetmese~no patuvawe ekspedicijata najposle stignala na ustieto na Ind. Po prazni~no prinesuvawe `rtva na bogovite, vojskata bila razdelena, edniot del pod komanda na Aleksandar trgnal preku pustinata Gedrozija (dene{en Beluxistan), Karmenija i Perdika za Vavilon. Patuvaweto preku pustinata Gedrozija se nalo`uvalo od neophodnosta da se dr`i vrska so flotata na Nearn, koj go imal drugiot del od vojskata, ka~en na okolu 2.000 korabi so razli~na golemina. Od niv 80 bile so 200 vesla~i i 150 patnici (najgolemite).Flotata od vreme na vreme imala potreba da bide snabduvana so rezervi od hrana, voda i dr. Patuvaweto preku pustinata bilo posebno te{ko, se ~uvstvuval nedostig na hrana, voda, te{kotii od klimata, nepoznati bolesti, opasnosti od neprijateli i divi `ivotni. Poradi tie te{kotii plamnuvale vojni~ki buntovi i jasno se manifestiralo nezadovolstvoto, a nekoi od umor pa|ale i umirale.
Vo 325 godina pred na{ata era desetgodi{niot pohod bil zavr{en, Aleksandar pristignal vo Vavilon, koj bil proglasen za prestolnina na imperijata, a bil raspolo`en vo centarot na novata dr`ava, koja po svoite dimenzii bila zna~itelno pogolema od Persijskoto carstvo. Novata dr`ava se prostirala od podno`ieto na Himalaite i severozapadnata granica na Indija do Italija. Sega se ispravila pred Aleksandar zada~ata da stavi red i da gi organizira site zemji i narodi pod novata vlast. Proizvodstvenata osnova ostanala nepromeneta, no sega imala druga golemina, se razvila zna~itelno trgovijata i robovladetelstvoto vo zemjite {to dotoga{ bile vo naturalno op{testvo. Vo novosozdadenite gradovi i sela se naseluvani ne samo vojnite garnizoni, tuku i mirno naselenie, trgovci i zanaet~ii od razni narodnosti. Parite vo promet zna~itelno porasnale so iskovani moneti, pu{teni vo promet masa zlatnici i srebreni od persijskata kasa. Taka o`iveala ekonomijata.
Druga merka {to ja primenil Aleksandar za da gi spoi raznite narodi e "Svadbeniot praznik" vo Susa (324 god. p.n.e.). Po naredba na Aleksandar toga{ bile sklu~eni brakovi na vidni makedonski oficeri so }erkite na persiski velikodostojnici, a i samiot Aleksandar pred prodol`uvaweto na Pohodot kon Indija, se o`enil za Baktrijkata Roksana, a za vreme "Svadbeniot praznik" se o`enil za Statira - }erkata na Darij. So istata cel (spojuvawe na Makedoncite so osvoenite narodi) objavil deka site Makedonci koi }e sklu~at brak so Azijki }e bidat oslobodeni od pla}awe na danok. Toga{ pove}e od 10.000 vojnici i oficeri go sledele primerot na svoite polkovodci.
Aleksandar kako vladetel nastojuval da ja konsolidira ogromnata dr`ava, da gi spoi raznoraznite narodi so raznorazni jazici, religii i obi~ai. Vo toa nastojuvawe imalo i mnogu protivnici, duri i pobuni od makedonskite oficeri, koi smetale deka go gubat primatot pred perijskite Satrapi, koi mu se priklu~ile na Aleksandar, a pottiknuvani sekoga{ i posebno od Atinejci vidni lu|e, koi ne mo`ele da se pomirat so makedonskata prevlast. Aleksadar bil nemilosrden kon site koi se sprotivstvuvale na negovite idei i planovi za imperijata i `estoko se presmetuval so niv, a sekoga{ ja imal poddr{kata na makedonskata vojka (voglavno).
REORGANIZACIJA
Aleksandar povrzuvaj}i gi obidite-atenatite protiv nego i ocenuvaj}i deka doa|ale od vnatre{nosta na makedonskata vojska, re{il da ja podnovi starata i somnitelna za nego okolina, prepravaj}i se so godini deka ne znae ni{to, oslobodil 10.000 Makedonci od vojskata zaradi moralni pri~ini i gi nadoknadi so avtoktoni lu|e od Azija. Tie bile ~isti, ~esni i nemale vrska so nikogo, {to e najglavno nemale vrska so pozadinata, koja vo redica godini gi prigotvuvale zaverite protiv Aleksandar. Taka se rodil takanare~eniot problem na Epigonite. Tuka treba da se napravi razlika pome|u 10.000 Makedonci koi se vratile vo Makedonija, po izvr{enata svetla dol`nost kako pobednici, bogati i so slava, vo tatkovinata - golema Makedonija, so pribli`no ist broj (12.000) Grci t.n. "Mirijci" koi se vratile vo nivnata tatkovina Grcija pobedeni, begalci, tie {to go izbegnale zarobuvaweto od Aleksandar, raspartaleni i osramoteni.
I pokraj toa Makedoncite nikoj ne gi spomnal i ne gi pofalil, dodeka obratno Ksenofon, koj se samonarekol general, za da gi vrati nazad vo Grcija "mirijcite" t.e. Spartancite, napi{al za niv "Usponot na Mirijcite", na mesto nivnata katastrofa.
So primaweto vo redovite na makedonskata vojska od avtoktonite azijski narodi prirodno i Imperijata }e imala karakter na zaedni{tvo, a ne na okupirani dr`avi spoeni so sila i taka }e se postigne{e so`ivot. Od taa potreba se rodila kaj Aleksandar idejata za "Epigonite", koi istovremeno gi dopolnile redovite na makedonskata vojska, a tie bile polni so snaga i zdravje. A, Makedoncite so vremeto bile brojno mnogu namaleni.
ALEKSANDAR E OTRUEN
Nekolku dena po vklu~uvaweto na"Epigonite" vo makedonskata vojska, koe se slu~ilo po `elba na Aleksandar, tr`estveno vo golemite gradini na palatite na Navuhodonsor vo Vavilona i otkako Aleksandar podnele `rtva na bogovite (spored makedonskiot obi~aj), gi pokanil povisokite oficeri i prijateli na ve~era vo ~est na otplovuvaweto na mornaricata, a vo sorabotka so pe{adijata, kon Arabiskiot Poluostrov. Toa bilo podgotovka da se ispita toj poluostrov a se slu~ilo na 8. 6. 323 godina p.n.e.
Na taa sve~ena ve~era Aleksandar sedel do pe{adijcite i mornarite, jadel i piel cela no}, pa koga se povlekuval se sretnal so Mid (heter Tesaliec od poverenite negovi lica) koj go pokanil da mu bide gostin utredenta ve~erta, Aleksandar ja prifatil pokanata, bez vo ne{to da se posomneva. Aleksandar kaj MID ispil malku zaradi vnimanie i ve~eral, kako{to veli Arija, i preno}il kaj Mid. Naredniot den prou~ok, jadel i piel od istite ~a{i od ve~erata, toga{ ja ispil i fatalnata (gre{nata) ~a{a. Vedna{ potoa dobil bolki i se povlekol. Od toj moment zdravjeto na Aleksandar se vlo{uvalo. Aleksandar ne umrel od bolest, tuku od otrov, toa indirektno ostava da se podrazbere Arijan. Odgovornosta gi tovari Aristotel, vnukot na Aristotel Kalisten, Parmenion i zamenikot na Aleksandar Antipatar. Ovaa teza ja potkrepuva i izjavata na Olimpija (majkata na Aleksandar) i nejzinata optu`ba. Taa koga doznala za smrtta na Aleksandar (svojot sin) izvikala deka e otruen od podmolnite koi imale ograni~eni sva}awa za ustrojstvoto na Imperijata sprotivno na Aleksandar koj imal dlaboko i {iroko sva}awe za dr`avata, {to me|u drugoto se gleda od edna negova izjava pri edna prigoda koga rekol pred makedonskite i persijskite generali: "Da go smetate celiot svet za Va{a tatkovina i site dobri lu|e za svoi bra}a".
Deka Parmenion imal zlonamera u{te mnogu porano govori i toa deka toj vo bitkata kaj Gavgamela bil pobeduvan i razbien od Persijcite, kritikuvan i ismejuvan od Makedoncite generali i od Aleksandar. Pokraj mnogute i ovoj detal poka`uva deka Grcite se borele protiv Makedoncite zaedno so Persijcite i deka site nivni istorii za pohodot na Aleksandar deka se gr~ki e nevistinia, falsifikati na istorijata. Povtoruvam, pohodot na Aleksandar go prisvojuvat deka bil gr~ki, proglasuvaj}i go Aleksandar za Grk (odnosno anti~kite Makedonci za Grci) so slednata namera: da ja prisvojat slavata na Atni~kite Makedonci i da ja zbogatat nivnata fal{iva istorija, a od druga strana da ja opravdat okupacijata na Egejska Makedonija, koja po sre}ni okolnosti za niv im be{e dadena od golemite sili, bez da imaat svoj narod vo nea i bez nekoja posebna zasluga i pridones da se isteraat Turcite od nea (1912 odnosno 1918 godina).
Aleksandar, otkako se razbolel `iveel devet no}i i denovi borej}i se so bolesta (so otrovot), a negovata vojska na ~ie ~elo se borel, ne mo`ela da mu pomogne, i ako budno ja sledela negovata bolest, otrovot bil nepobediv. Smrtta go zateknala vo Vavilon 323 godina pred na{ata era koga se podgotvuval za novi zajvojuvawa, za novi otkritija, za novi zafati.