Vo tekot na celata godina imeto na G. Mladenov se pojavuva na stranicite na srbokomunisti~kiot pe~at vo gradot Skopje. Kako ~ovek so izvonredno visoko bugarsko nacionalno ~uvstvo, dol`en sum da ka`am nekoi raboti kako odgovor na ona {to e napi{ano na moja adresa i na moja smetka.

]e se zadr`am na ona {to go ka`a vo intervjuto objaveno vo vesnikot "Makedonsko sonce" od 29. 01 godinava, mojot dobar prijatel d-r Q. Todorov.

U{te na po~etokot na svoeto famozno intervju, odnosno istorijata na MPO, d-r Todorov zapadnal vo sme{na situacija. ]e se zadr`am na negovoto ka`uvawe za ~len dva od Ustavot na MPO.

D-r Todorov neka se vrati malku nazad i neka pro~ita, zo{to toj ~len od Ustavot na MPO e tolku zna~aen za nego.

Kon krajot na Prvata svetska vojna vo ^ikago se sobiraat site vidni Bugari i sozdavaat Makedonsko-bugarski komitet koj{to na Konferencijata vo Pariz bara{e vra}awe na Makedonija vo bugarskite granici, bidej}i taa e celosno naselena so Bugari. Liceto koe `estoko }e se zalaga za bugarskata kauza vo Pariz e Vangel Sugarev koj bil najobrazovaniot emigrant vo toj period. Istorijata na bugarskite emigranti od toj perid vo SAD e objavena od d-r T. Mitev koj isto taka ja objavi i istorijata na MPO do krajot na Vtorata svetska vojna.

D-r Todorov znae mnogu dobro za tie publikacii, no ne mu odgovara da gi soop{ti pred porobenite Bugari vo Vardarska Makedonija, bidej}i se pla{i da ne bide ekstradiran od SAD i vraten vo Makedonija.

Zo{to d-r Todorov, koga zboruva za slobodna i nezavisna Makedonija, voop{to ne spomnuva deka slovenskoto naselenie vo Makedonija e bugarsko?

Prvo, toj samiot treba da pro~ita {to pridonese liderot na VMRO, gospodin Todor Aleksandrov, vo toj period da premine od idejata za prisoedinuvawe na Makedonija kon Bugarija, kon idejata za slobodna i nezavisna Makedonija.

]e go potsetam d-r Todorov deka samo nekolku denovi pred sojuzni~kata vojna vo 1913 godina gospodinot Todor Aleksandrov pi{uva pismo do svojot prijatel P. Javorov vo koe veli: "Jas bugarskiot narod vo vojna }e go vovedam, no }e go obedinam". Nie se pra{uvame dali na{iot imanenten doktor Todorov ~ul ne{to za toa ka`uvawe na liderot na VMRO?

Vtoro, samiot Aleksandrov se soglasuva da se prifati idejata za slobodna i nezavisna Makedonija. Toj pi{uva deka zasega e va`no da ostaneme Bugari i potoa }e ~ekame blagoprijatni uslovi za da se prisoedinime kon Bugarija. Mislam deka mojot prijatel, d-r Todorov, go znae toa mnogu dobro.

[to se odnesuva pak do toa {to cel `ivot pi{uval Ivan Mihajlov, }e citiram edno negovo pismo isprateno do CK na MPO vo 1977 godina na 30 januari. Kopija od toa pismo Ivan Mihajlov ispra}a specijalno do negoviot prijatel Pando Mladenov, za da znae zo{to toj go predupreduva CK na MPO. Vo edinaesettata to~ka od toa dolgo pismo Ivan Mihajlov pi{uva:

"Nikoga{ nemalo vo na{eto dvi`ewe istoriski pat koj bi zna~el oddale~uvawe na na{iot narod od negovite bra}a vo Bugarija. Pro~itaj ja mojata kniga 'Po trnliviot pat', osobeno poslednata fraza. Celata borba na VMRO se vodela prvenstveno za duhovno edinstvo so bugar{tinata voop{to. Duri i tu|incite znaat deka nekoi vo stranstvo nikoga{ nema da ni poveruvaat deka sme za nezavisna Makedonija. Toa e dobro poznato."

Ova pismo se nao|a vo arhivata na MPO i d-r Todorov mo`e da go pro~ita, se razbira, ako saka da ja znae vistinata.

Mojot dobar prijatel d-r Todorov mo`e da go pro~ita i misleweto na Amerikanskata tajna slu`ba za MPO. Vo arhivata na MPO go ima i sledniot dokument: "Foreign Nationality Groups in the United States - Memorandum by the foreign nationalities branch to the director of stratigic service, Number 189, 13 May 1944." vo koj pi{uva deka MPO pod zborot Avtonomija na Makedonija podrazbira Makedonija da bide vo bugarskite politi~ki i nacionalni granici.

Vo odnos na pra{aweto dali Ivan Mihajlov e za posebna dr`ava Makedonija, mnogu e pi{uvano i mnogu e ka`ano. Ona {to toj samiot go ka`al kon krajot na svojot `ivot vo intervjuto so italijanskiot novinar Antonio Pitamic e slednoto: "Makedonija vo po~etokot i sekoga{ pretpo~ituvala obedinuvawe so Bugarija".

Vesnikot "Makedonska tribuna" go objavuva toa intervju, no ne i najva`noto od nego. A toa e - Makedonija da se prisoedini kon Bugarija.

Pokraj toa, na{iot imanenten doktor Todorov neka go pro~ita i posledniot razgovor na gospodinot Ivan Mihajlov so bra}ata Mladenovi i docent Dimitar Gocev od Makedonskiot nau~en institut.

Na pra{aweto {to misli gospodin Mihajlov za slobodna i nezavisna Makedonija, toj veli: "Za koja Makedonija zboruvate? Albancite ve}e stignaa do Vardar". I dodava: "Nie vo VMRO sekoga{ sme se borele za edinstvoto na bugarskiot narod". Celiot toj razgovor be{e objaven vo vesnikot "Nova Makedonija". Nie go pra{uvame d-r Todorov zo{to nikade vo "Makedonska tribuna" ne se ka`a za toj posleden razgovor na Ivan Mihajlov. Mo`ebi zatoa {to tamu stanuva zbor za eden bugarski narod vo edna bugarska dr`ava.

Ne mislam deka mojot prijatel doktor Todorov ima pravo da zboruva od imeto na Ivan Mihajlov, bidej}i ne go poznaval i zatoa ne mu se doveril za svoite li~ni stavovi vo vrska so "makedonskoto pra{awe".

Gospodinot Mihajlov kon krajot na svojot `ivot (juni 1990 godina) mu ka`uva na avtorot na ovoj materijal (G. Mladenov) da mu soop{ti na docent D. Gocev deka e nedopustlivo Makedonija da bide nadvor od bugarskite granici, bidej}i Bugarinot e naiven i }e bide izla`an.

Koj mu dava pravo na imanentniot doktor Todorov da zboruva vo imeto na Ivan Mihajlov?!

Vo odnos na pismoto koe onie od MPO go napi{ale za da povlijaat vrz Bugarija da ja priznae Makedonija kako dr`ava, }e ka`am ne{to {to d-r Todorov go znae, no ne mu odgovara da go napi{e. A toa e deka Bugarija ja prizna Makedonija za da bide nadvor od jugoslovenskite granici i zatoa {to nie, Bugarite, ja sakame cela i nepodelena vo na{ite pregratki.

I za kraj se pra{uvam, otkako re~isi cela Makedonija glasa{e za VMRO vo oktomvri minatata godina, dali toa ne be{e glasawe za edna bugarska dr`ava od Ohridskoto Ezero do bregovite na Crno More?

Georgi Mladenov

Bidej}i e spomnato imeto na Georgi Mladenov vo intervjuto so po~ituvaniot d-r Qubomir Todorov, G.M. re{il u{te edna{ da ni odr`i istoriska lekcija. Nemame ni{to protiv negovoto nacionalno izjasnuvawe kako Bugarin, iako potekloto mu e makedonsko, no i toj nema pravo da se gri`i za "porobenite Bugari vo Vardarska Makedonija". Kolku i da e mal brojot na Bugarite vo Republika Makedonija, sepak tie samite znaat kade da si gi pobaraat ~ove~kite i malcinskite prava i slobodi (pred Komisijata za ~ovekovi prava pri Sovetot na Evropa vo Strazbur, isto kako Makedoncite od Bugarija), a ne nekoj da se povikuva na "dale~nata" istorija od pred eden vek za da negira eden narod ~ii koreni poteknuvaat u{te od antikata.

Vele Aleksoski