Poslednite aktivnosti na resornoto Ministerstvo bea povrzani okolu {tetnoto vlijanie na REK "Bitola". Ovoj najgolem rudarsko-energetski kompleks dava 85 procenti od celokupnata elektri~na energija vo Makedonija. Kombinatot zapo~nal da se gradi vo sedumdesetite godini i spored planovite trebalo da se gradat 4 bloka. No, poradi hroni~niot nedostig na finansiski sredstva se izgradeni samo tri bloka. Energijata se dobiva so pomo{ na lignitot {to se eksploatira od povr{inskiot kop vo Suv Dol. Celi dve ipol decenii informaciite {to se povrzani okolu negovoto rabotewe i {tetnoto vlijanie vrz neposrednata okolina, dosega se vodele kako "strogo doverliva tajna". Ottamu se i opravdani reagirawata na Dvi`eweto za okolina "Molika" od Bitola. Ekolozite se revoltirani od dogovorot so gr~kata firma "Violignit" za koristewe na lerinskiot lignit. Rudata od Lerin za 2,58 pati pove}e sodr`i sulfur, no nosi finansiski efekt od 20 milioni dolari, koi se dobivaat po pat na kompenzacija jaglen-struja. Ovaa ideja ja turka makedonskata Vlada zatoa {to strate{kite rezervi vo suvodolskiot basen se namaluvaat, a REK "Bitola" bi rabotel samo do 2015 godina. Me|utoa, informaciite {to pristigaat od kancelarijata na DEM uka`uvaat deka vo seloto Biljani, blizu REK, kaj lu|eto ve}e se registrirani razni psiholo{ki zaboluvawa i problemi so di{nite organi. Istovremeno, poradi nesprovedenite ekolo{ko-tehnolo{ki za{titni merki, za koi se dadeni mnogu pari, 70 iljadi marki za proekt za odlo`uvawe na pepelta, 60 iljadi marki za sistem za orosuvawe na deponijata so pepel, del od `itnicata (so povr{ina od 1,127 hektari) od Pelagonija gi ~uvstvuva posledicite. Zatoa, ekolozite baraat: celokupna EKO - za{tita na trite bloka na REK, da se oformat sanitarni zoni, da se deponira otpadot, da se rekultivira neposrednata okolina i istovremeno da se vovede monitoring-sistem za sledewe na zagaduvaweto na vozduhot, vodata i po~vata vo Makedonija. Vo toj kontekst bitolskite ekolozi itno baraat da se nabavat instrumenti za sledewe na aerozagaduvaweto i toa posebno na parametrite na sulfur dioksid, na jaglerod monoksid, na koncentraciite od ~ad, pra{ina, azotni soli i na drugi. Pritoa }e treba da se izraboti nau~na studija za toa dali so izgradbata na "REK - 4" bi se naru{ila dosega{nata ekolo{ka ramnote`a.

Za poslednive {est meseci vo rudnikot Bu~im vo Radovi{ se slu~ija dve havarii. Kolektorskiot sistem na rudnikot kako grade`en objekt poka`a mnogu seriozni slabosti. Poslednata havarija na kolektorskiot sistem na hidrojalov{teto dovede do istekuvawe na flotaciska jalovina (2.000 kubni metri) vo koritata na rekite Topolnica i Lakavica. So ogled deka i po prethodnite izvr{eni intervencii za sanirawe na sostojbata koi ne vrodija so plod, vo pravo se `itelite od seloto Topolnica koi `estoko reagiraat. Tie odamna baraat da se iselat, bidej}i kaj lu|eto se zabele`ani zdravstveni tegobi na o~nite kapaci, te{ki di{ewa i psihi~ki rastrojstva. Zatoa dvata te{ki ekolo{ki incidenta uka`uvaat deka treba mnogu brzo da se reagira i da se re{i problemot. Mnogu sli~en problem ili opasnost pretstavuva jalovicata od rudnikot Toranica. No, blagodarenie na navremenoto dostavuvawe na finansiskite sredstva se otstraneti potencijalnite opasnosti za gra|anite od Kriva Palanka.

Mo{ne serozen problem pretstavuva zatvoreniot rudnik za arsen vo seloto Lojane koj se nao|a blizu makedonsko-jugoslovenskata granica. @itelite od ova selo skoro 30 godini se izlo`eni na truewa od ovoj toksi~en element. Rudnikot e napu{ten, no arsenoviot koncentrat e ostaven na otvoreno i zatoa pretstavuva postojana opasnost za lu|eto i za prirodata. Za nego e potrebno da se izraboti poseben tehni~ko-tehnolo{ki elaborat so koj }e se ponudat soodvetni izlezni re{enija.

Sostojbata so rekata Vardar, glavnata arterija vo Makedonija, e zagri`uva~ka i e alarmantna. Taa sekojdnevno se zagaduva od ~ovekot i od industrijata. Poslednite istra`uvawa poka`uvaat deka vo Vardar se pronajdeni golemi tragi od te{ki metali. Tie go uni{tuvaat rastitelniot i `ivotinskiot svet. Informaciite uka`uvaat deka ovoj problem te`i 700 milioni germanski marki. Problemot so Vardar i so negovoto slivno podra~je e 70 otsto od site ekolo{ki problemi vo dr`avava. I, ako se razgleduva celokupnata sostojba od izvorot do vlezot so Grcija, toga{ se dobivaat straotni ocenki. Prvite vlijanija na ~ovekot se sre}avaat vo samoto izvori{te - Vrutok. Toa e malo selce, no koe isklu~itelno vlijae vrz kvalitetot na vodata. Vardarskite vruto{ki vodi se od prva, eventualno od vtora kategorija. [tom Vardar }e navleze vo Gostivar, iako spored vizuelnite karakteristiki se dobiva vpe~atok deka li~i na mnogu ~ista reka, sepak e od treta kategorija. Ovaa situacija se dol`i na vlijanijata od klanicata vo Gostivar i na celokupniot otpaden materijal {to bez pre~istuvawe se vleva vo rekata. Vakvata situacija se uslo`nuva kaj Tetovo. Vo blizina na ovoj grad vodata trpi straoten fizi~ko-hemiski udar. Imeno, vo vodata se vlevaat raznorazni sostojki na herbicidi, pesticidi, koi se koristat kako za{titni sredstva vo Polo{kata Kotlina. Kraj Skopje vo rekata Vardar se vlevaat Treska, odnosno Lepenec. Toa se reki, ~ij kvalitet na voda e od vtora i od ~etvrta kategorija. Zagaduvaweto na rekata zna~itelno se zgolemuva kaj mostot vo naselbata Aerodrom vo Skopje. Tamu se vleva celata kanalizaciona i industriska mre`a na gradot. Od kaj seloto Jurumlari Vardar se ceni deka e od ~etvrta kategorija. Na ova mesto rezultatite od ispituvawata na koncentracijata na kislorodot vo vodata poka`uvaat na alarmantni pojavi. Namesto da sre}avame raznoviden svet od algi so koj se hranat ribite, tuka mo`at da se pronajdat dva ili edvaj tri vida na algi. Istovremeno na ova haoti~no dejstvuva rekata P~iwa koja vo Vardar ja nosi celokupnata kanalizacija od Kumanovskiot region.