[to se odnesuva, pak, do ekonomskite efekti od vospostavenite odnosi, premierot Georgeivski na tavjvanskite novinari im re~e deka Makedonija }e stane eden od najotvorenite pazari vo Isto~na Evropa, pri {to }e se sozdadat podednakvi uslovi za site investitori. Nie ne o~ekuvame nikakva pomo{, naglasi toj, tuku da dojdat direktni investicii, pri {to investitorite koi }e vlo`at vo Makedonija }e gi imaat istite garancii kako i ostanatite investitori od stranstvo, a za nastap na tajvanskite investitori se otvoraat mo`nost so otvoraweto na edna ili dve idustriski zoni vo Makedonija, re~e premierot Georgievski.

Vedna{ potoa, grupata novinari ima{e sredba i so direktorot na Agencijata zo bnova i razvoj d-r Vasil Tupurkovski, koj podetalno im obrazlo`i koja e celta na postoeweto na ovaa Agencija. Nejzina osnovna cel, e re~e toj, privlekuvaweto na direktni stranski investicii. Idejata za nejzinoto konstiturirawe se javi od poodamna, i nie kako koalicija za promeni gi otvorivme site ekonosmki pra{awa, bidej}i na{ata ekonomija i socijalna se najdoa vo kriza. Ona {to e najprakti~no, spored Tupurkvoski, za stranskite investitori koi doa|aat vo Makedonija e onie formalnosti i proceduri koi dosega treba{e da gi zavr{at niz 29 institucii, sega }e mo`at da gi napravat samo na edno mesto - vo Agencijata za obnova i razvoj. Agencijata ima ovlastuvawa da sklu~uva preddogovori za stranski investicii, a taa }e vr{i i pritisoci i vrz ministerstvata i vrz Valdata za odredeni investicioni zafati od zna~ewe za razvojot na stopanstvoto.

Nie sme mal pazar, od samo dva miliona lu|e, re~e Tuprkovski, no so ekonomskite odnosi koi gi imame vospostaveno so sosedite, toj zna~itelno se zgolemuva. Jas dosega sum bil ~etiri pati vo Tajpej i glavno sum razgovaral za ekonomskite odnosi i oblastite koi se zna~ajni za Makedonija. Prvite kontakti gi vospostaviv preku pretstavni{tvata na Tajvan vo Viena i ottamu proizlegoa site natamo{ni kontakti. Inaku, {to se odnesuva do na{iot investicionen proces, re~e toj, bidej}i prehodno imavme korumpirana vlada, toj }e se odviva maksimalno transparentno.

Ponatamu, od 12-15 mart, ~lenot na CK na "Vino`ito" gospo|ica Marijana Bekijari }e prestojuva vo Sofija na seminar posveten na polo`bata na malcinstvata, koj }e bide odr`an vo organizacija na MRG (Me|unarodna organizacija za za{tita na malcinskite prava). Na seminarot }e bidat prisutni u~esnici od site balkanski zemji.

Ve}e na 8. i 9. april delegacija na "Vino`ito" }e u~estvuva vo Brisel na rabotata na EFA (Organizacija za slobodna analiza na Evropa). Toa e sojuz na politi~kite partii od malcinstvata od zemjite ~lenki na Evropskata Unija. Mo{ne zna~ajno e toa {to se o~ekuva "Vino`ito" da stane ~lenka na ovoj Sojuz, koj vo idnina }e se zalaga za barawata na ovaa partija pred evropskite institucii.

Sepak najinteresnata vest e deka ~lenovite na "Vino`ito" na po{irok sostanok odr`an denovive, se dogovorile za otvorawe privatna radio stanica, preku koja }e bide emituvana programa i na makedonski jazik. Aktivistite na "Vino`ito" se optimisti vo pogled dobivaweto dozvola od gr~kite vlasti, iako se svesni deka toa nema da odi lesno. Kone~no, kon krajot na mart partijata }e odr`i Konferencija, so koja }e bide ozna~en po~etokot na podgotovkite za izborite vo Evro-Parlamentot.

Me|utoa, Svetskiot makedonski kongres izrazuva nesoglasuvawe so odredbata od ovaa deklaracija, so koja{to "dr`avata Makedonija deklarira deka ni{to od nejziniot ustav ne mo`e i ne treba da se tolkuva deka pretstavuva ili nekoga{ }e pretstavuva osnova za me{awe vo vnatre{nite raboti na Republika Bugarija so cel za{tita na statusot i pravata na licata koi ne se nejzini gra|ani", odnosno dr`avjani, bidej}i istata e prezemena od stavot 2 na ~lenot 6 od Vremenata soglasnost sklu~ena na 13 septemvri 1995 godina vo Wu Jork me|u Stevo Crvenkovski i Karolos Papuqas i pretstavuva povtorno suspenzija na ~lenot 49 od Ustavot na Makedonija, a spored koj{to "Makedonija se gri`i za polo`bata i pravata na pripadnicite na makedonskiot narod vo sosednite zemji".

Tri milioni etni~ki Makedonci vo Republika Bugarija ne se izmisleno pra{awe, a makedonskiot jazik ne e ve{ta~ki jazik inauguriran so Ustavot na dr`avata Makedonija, i zatoa Svetskiot makedonski kongres i ponatamu }e gi poddr`uva site demokratski formi za za{tita i afirmacija na makedonskiot etni~ki, jazi~en, kulturen, verski, istoriski i dr`aven identitet, kontinuitet, nasledstvo i prostor i }e se gri`i za polo`bata i pravata na avtohtonite etni~ki Makedonci vo Pirinskiot del na Makedonija i vo cela Republika Bugarija, kako i na celata etno-istoriska teritorija na makedonskiot etnos i vo sosednite zemji na Republika Makedonija.

Maratonot go otvori direktorot na KC "Skrb i uteha", gospodinot Slobodan Don~evski. Vedna{ po nego za teatarot i likot na Minu Ugrinovska govore{e gospo|a Angelina Markus. Taa govore{e i za korenite na makedonskiot teatar od antikata do denes. Urednikot na edicijata "Liceum" ja promovira bro{urata na g-|a Markus "Po tragite na slavnite Makedonci". Teatarot "Skrb i uteha" ja izvede svojata pretstava "Zajdisonce", a \or|i Kotevski besede{e na tema "Za po~etocite na makedonskiot jazik". Nekade pred polno} akterot Stra{ko Milo{evski, svoeviden majstor na stihot, ja izvede monodramata "Alhemi~arot" na Paolo Kueqo. Taka zavr{i prvata no}.

Vtorata ve~er narodniot teatar "J.H.Xinot" od Veles ja izvede pretstavata "Sivo so prizvuk na olovo" od V. Predi}, a vo re`ija na Jordan Vitanov. Pretstava koja na intelektualno nivo ja dopre publikata. Vedna{ po toa se otvori Gimnaziumot so tri besedi. Prv zboruva{e Prof. d-r Ta{ko Bel~ev za "Jazikot vo Ilijada i Odiseja". Po nego Vasil Iqov govore{e za drevno - makedonskoto pismo i na krajot Vangel Bo`inovski za "Korenite na makedonskta arhitektura". Tribinite i pretstavite traeja do dolgo vo no}ta. Ovoj maraton ve}e {est godini otvora nekoi makedonski tabu temi, no se dobiva vpe~atok deka televiziite (mediumite) kako da ne se dovolno zainteresirani za sodr`inite na istiot, za razlika od tradicionalnata publika koja od godina vo godina doa|a vo s# pogolem broj.