Obi~ajot na kr{eweto ili se~eweto leb (poga~a) od strana na mlado`enecot za vreme na svadbenite veselbi apsolutno go ima vo site kraevi na Makedonija. Duri i denes, re~isi nema makedonska svadba (vo koja u~esnicite barem malku dr`at do tradicijata) na koja ne se pravi ovoj obi~aj. Me|utoa, malku e poznato deka ovoj obi~aj pretstavuva ~ist anti~ko-makedonski obi~aj. Za anti~ko-makedonskoto poteklo na ovoj obi~aj, imame svedo{tvo kaj latinskiot hroni~ar Kurtius Ruf. Ovoj hroni~ar e deciden vo tvrdeweto deka kr{eweto leb za vreme na svadbenata ceremonija pretstavuva ~ist makedonski obi~aj, koj duri go odrazuval i najsve~eniot mig vo svadbenite rituali na Makedoncite. Konkretno Kurtius Ruf go spomenuva ovoj obi~aj vo svojot opis na svadbata na Aleksandar Makedonski so ubavata Persijanka Roksana. Iako, za da im ugodi na Persijancite, Aleksandar se soglasil svadbata da bide izvr{ena spored persiskite obi~ai, vo eden mig, toj ne mo`el da se vozdr`i, a da ne go napravi ovoj najsve~en makedonski obi~aj. Vo vrska so ova Kurtius Ruf pi{uva:

"Tatko i na Roksana be{e prijatno iznenaden i neo~ekuvano voshiten koga gi slu{na zborovite na Aleksandar, koj toga{, vo migovi na strast, naredi lebot da se skr{i, vo sklad so sopstvenata tradicija. Toa be{e najsve~eniot ritual za vreme na veridbata me|u Makedoncite."

I dobriot poznava~ na `ivotot i deloto na Aleksandar Makedonski, germanskiot istori~ar Urlih Vilken, vo svoeto delo "Aleksandar Makedonski", opi{uvaj}i ja svadbata na Aleksandar i Roksana, pi{uva:

"Aleksandar i Roksana jadea od eden somun leb {to toj go prese~e na dva dela so svojata sabja, {to bezdrugo be{e stihien dodatok na Aleksandar vo ritualot, a toa tokmu nemu mu prilega{e. "

Zna~i, su{tinata na ovoj obi~aj e kr{eweto, t.e. se~eweto na poga~ata (lebot) za vreme na svadbeniot ritual. Simbolikata na ovoj obi~aj te{ko deka mo`e da bide protolkuvana, no fakt e deka stanuva zbor za avtohton anti~ko-makedonski obi~aj. Iako rekovme deka ovoj obi~aj se primenuva do denes me|u Makedoncite, nema da go odbegneme negovoto odbele`uvawe i od strana na zapi{uva~ite na narodni umotvorbi od 19.vek.

Stefan Verkovi}, opi{uvaj}i gi svadbenite obi~ai vo serskoto selo Brod, pi{uva:

"Toga{ nosat banica i eden kravaj {to mlado`enecot go se~e na mali par~iwa."

Zna~i, vo ova selo vo 19. vek se zadr`al potpolno istiot obi~aj, koga mlado`enecot e toj {to go se~e lebot (kravajot, somunot).

"Potoa vo edna odaja stavaat trpeza so leb, sol i drugo jadewe. Tamu go zemaat zetot i go gostat. Zetot koga }e sedne na stol, mu davaat no`, ~opnuva tri hupki leb, stava vnatre sol i toj jade tamo nekoja mrva."

Vo svojot opis na svadbenite obi~ai od Serez i Nevrokop, Stefan Verkovi} pi{uva:

"Toga{ majkata na nevestata mu donesuva na mlado`enecot dve golemi ~inii banica; mlado`enecot ja se~e banicata i otkako vrz nea }e isturi edna ~a{a vino, zema edno par~e i ~a{a so vino i i gi dava na nevestata."

Zna~i, ovde stanuva zbor za varijanta na ovoj obi~aj, kade, namesto leb, mom~eto se~e banica.

Vo opisite na svadbenite obi~ai vo Kuku{ i bra}ata Miladinovci, spomnuvaat varijanta na ovoj obi~aj. Vo nivniot Zbornik, ~itame:

"Po nim mom~eviot tatko zemvat poga~ata, {~o mesiha ranoto... i hodit u momata. Tamo im davaet da jadet i tatkoto skr{vit poga~ata na vineno grne."

Vo vaka opi{anata varijanta na ovoj obi~aj gledame deka tatkoto na nevestata (a ne mlado`enecot) ja kr{i poga~ata, no i ovde elementot "kr{ewe (se~ewe) na lebot" se zadr`al.

Op{t zaklu~ok od ova komparirawe e faktot deka anti~ko-makedonskiot obi~aj za se~ewe (kr{ewe) leb (poga~a) za vreme na svadbenata ceremonija, celosno ili delumno, od drevnite vremiwa na antikata, ostanal do denes me|u Makedoncite.

Pojasot,kako del od ma{kata obleka,bil prisuten i kaj anti~kite Makedonci, a dobro e poznato deka e prisuten i vo dene{nata makedonska ma{ka narodna nosija. Me|utoa, malku e poznato deka tokmu pojasot kaj anti~kite Makedonci pretstavuval simbol na ma{kosta. Mladite mom~iwa ne smeele da nosat pojas dodeka ne se doka`at kako ma`i. Ova go opi{uvaat pove}e istra`uva~i na anti~ko-makedonskata istorija. Taka, na primer, X. Elis, vo vrska so ovoj obi~aj kaj anti~kite Makedonci, vo svojata kniga "Makedonskiot imperijalizam", pi{uva:

"Vo porane{no vreme, koga imalo pomala prefinetost, onoj {to ne go ubil svojot prv neprijatel, moral da nosi ular (eden vid prezramki, z.m.) namesto pojas."

Hamond pi{uva deka prv ovoj makedonski obi~aj go opi{al Aristotel:

"Aristotel... spomenuva samo eden makedonski obi~aj vo svojata 'Politika', koj se odnesuval na noseweto prezramki, namesto pojas, od strana na sekoj Makedonec, koj se u{te nemal ubieno neprijatel."

Zna~i, ovde stanuva zbor za eden postar avtenti~en anti~ko-makedonski obi~aj, povrzan so surovite damne{ni vremiwa, koga ubistvoto na ~ovekot bilo edinstveniot "dokaz" za ma{kosta. Onoj anti~ki Makedonec {to }e ubiel neprijatel, stanuval "ma`", i dobival pravo da nosi pojas. Sekako deka so tekot na vremeto ovoj surov obi~aj se modificiral, no ne is~eznal sosema.So tekot na civiliskiot napredok vo Makedonija is~eznala surovata pri~ina za doka`uvawe na ma{kosta preku ubistvoto na neprijatelot, no ostanal simbolot na ma{kosta olicetvoren preku ma{kiot pojas. Znaeme deka vo mirnite i pocivilizirani podocne`ni vremiwa, mom~iwata ma{kosta ja doka`uvale onoj mig koga stapuvale vo brak. Toga{ tie se "doka`uvale", ne samo preku (naj~esto) prviot seksualen akt, tuku i kako glavi na svoeto novoformirano semejstvo, {to zna~i deka duri vo brakot tie za prvpat stanuvale"vistinski ma`i". Vo vakvoto "doka`uvawe" i natamu ostanal pojasot kako simboli~en pokazatel za"preobrazuvaweto" na mom~iwata vo ma`i. Vo nekoi makedonski sela,za vreme na svadbenite obi~ai, na mlado`enecot mu vrzuvale pojas kako simbol deka stanal ma`. Kaj Stefan Verkovi}, vo opisot na svadbenite obi~ai od jugozapadna Makedonija, ~itame:

"Vo domot na nevestata brat i mu opa{uva na svr{enikot pojas."

Pove}e od jasno e deka simbolot na pojasot, kako simbol za ma{kost, u{te od anti~ko vreme ostanal me|u Makedoncite. Dokaz za ova e i faktot {to na mlado`enecot, ne slu~ajno drug ma` mu go vrzuva pojasot (bratot na nevestata). Zna~i, dobivaweto pojas e "ma{ka rabota", isto kako {to bilo i vo anti~ka Makedonija, koga ma`ite bile tie koi, preku dozvolata da nosi pojas, go proglasuvale mom~eto za "ma`", dostoen da sedi zaedno so niv.

Podaruvaweto prsten na svojot naslednik pred umira~ka e obi~aj, {to isto taka go imalo kaj anti~kite Makedonci (bez razlika dali e toa nivni avtohton obi~aj ili pak im bil prifaten od nekoja druga kultura). Deciden opis na ovoj obi~aj imame vo spomenatata kniga od Urlih Vilken. Vilken, pi{uvaj}i za poslednite denovi od `ivotot na Aleksandar Makedonski, koga toj ve}e bil napolno svesen deka umira, zapi{al:

"Za nov vladetel be{e izbran Perdika, komu kralot na umirawe mu go ostavi svojot prsten."

Mnogu vekovi podocna, ovoj obi~aj se u{te se zadr`al me|u Makedoncite. Vo mnogu kraevi na Makedonija i denes onie, koi se svesni deka se na umirawe, gi podaruvaat svoite prsteni na svoite naslednici.

Vakviot obi~aj go inspiriral i poetot Goce Miteski od Ohrid, vo 1942 godina, da napi{e pesna posvetena na Aleksandar Makedonski (za {to pi{uva akad. d-r Bla`e Ristovski vo svojata kniga Makedonija i makedonskata nacija). Vo ovaa pesna Aleksandar na simboli~en na~in mu podaruva prsten na Goce Del~ev. Stihovite od ovaa pesna glasat:

Gledame deka ovde imame potpolno ista sostojba kako vo opisot na Vilken. Se razbira deka ovde Del~ev e prika`an kako simboli~en (a ne kako vistinski) naslednik na Aleksandar Makedonski, no su{tinata e vo toa {to Aleksandar i nemu ovde mu podaruva prsten so amanet da se bori za svojot narod. Sekako deka Goce Miteski voop{to ja nemal pro~itano knigata od Vilken vo vremeto koga ja napi{al ovaa pesna. Knigata od Vilken za prvpat e prevedena na makedonski vo 1988 godina,t.e. celi ~etirieset i {est godini po sozdavaweto na pesnata od Goce Miteski. Ova zna~i deka Miteski bil inspiriran tokmu od narodniot obi~aj za podaruvawe prsten na svojot naslednik (koj obi~aj ni ostanal u{te od anti~ko-makedonskiot period), za da gi sozdade ovie stihovi. Inaku, i samiot Goce Miteski svedo~i deka vo periodot me|u dvete svetski vojni mladinata od Ohrid bila voshitena od kultot za svojot predok Aleksandar Makedonski. Vo vrska so ova, ovoj poet od Ohridsko go dal slednoto svedo{tvo:

Intelektualnata mladina od Debarca pred Vtorata svetska vojna be{e voodu{evena od svojot predok Aleksandar Makedonski. (Akad. Bla`e Ristovski, cit. delo).

I vo privatnoto pismo {to (na moja molba) mi go isprati g-din Miteski, toj gi potvrduva ovie konstatacii.

Li~noto ~estitawe na poedinci i pozdravuvaweto so bliskite (posebno so onie so koi odamna se nemame videno), kaj nas Makedoncite denes obi~no se vr{i so rakuvawe so desnata raka, prosledeno so me|usebno baknuvawe tripati vo obrazite, po~nuvaj}i od leviot obraz. Ova se vr{i podednakvo kaj obata pola. Mo`ebi nekoj }e zabele`i deka ova e banalno da se opi{uva i deka taka pravat site narodi vo svetot, no toa voop{to ne e to~no ili, podobro re~eno, samo delumno e to~no. Taka, na primer, zapadnite narodi (Angli~ani, Germanci, Holan|ani...), za vreme na li~noto ~estitawe, samo se pozdravuvaat (rakuvaat) so desnata raka ili eventualno se pregrnuvaat, no nikoga{ ne se baknuvaat. Hrvatite se rakuvaat i se baknuvaat, no samo dvapati. Arapite i Turcite se rakuvaat i se baknuvaat najmalku tripati (a ~estopati i pove}epati), no baknuvaweto go po~nuvaat od desniot obraz. Isto~noaziskite narodi (Kinezi, Japonci, Koreanci...), za vreme na li~noto ~estitawe, voop{to ne se ni pozdravuvaat, t.e. tie voop{to ne se rakuvaat, a za baknuvawe ne stanuva ni zbor. Namesto toa ti si pravat metanii (poklonuvawa) vo znak na radost i po~it. Kolku pobrojni i podlaboki se ovie metanii (poklonuvawa), tolku pogolema e iska`anata radost i po~it. [to se odnesuva do anti~kite Makedonci, se znae deka tie isto taka si gi ~estitale li~nite uspesi so rakuvawe i so baknuvawe.Kaj Plutarh (67 glava), e zabele`ano ~estitaweto {to Aleksandar Makedonski mu go upatil na tancuva~ot Bago, koj osvoil prvo mesto na eden natprevar vo tancuvawe, {to se odigral vo Gedrosija, na patot nazad od Indija. Ovde ~itame:

"Negoviot milenik Bago, koj pobedil vo tancuvawe, otkako pominal preku scenata vo sve~ena obleka, sednal do nego. Koga Makedoncite go videle toa, po~nale da rakopleskaat i da izvikuvaat, baraj}i od nego da go bakne, i ne prestanale se dodeka ne go izgu{kal i izbaknal."

Zna~i, od ovde gledame deka i anti~kite Makedonci (ma{ki so ma{ki) si ~estitale so baknuvawe, isto kako {to pravime i nie denes. Deka pritoa i se rakuvale so desnata raka, svedo~i Vilken, koj ja opi{uva trogatelnata sredba pome|u Aleksandar Makedonski i negoviot prijatel Nearh, za kogo se smetalo deka se izgubil za vreme na patuvaweto so brodovi. Ovde ~itame:

Aleksandar mu ja pru`il desnata raka na svojot prijatel Nearh, go fatil otstrana i dolgo pla~el.

Zna~i, fakt e deka i dene{nite i anti~kite Makedonci li~noto ~estitawe i pozdravuvawe so bliskite go vr{ele so rakuvawe so desnata raka prosledeno so baknuvawe. Edinstveno ostanuva nepoznat brojot na bakne`ite kaj anti~kite Makedonci, no toa i ne e tolku va`no, poradi faktot {to dene{nite tri bakne`i kaj Makedoncite se povrzani so hristijanskata veroispoved, koja na anti~kite Makedonci im bila nepoznata. Sepak, od opisot na Plutarh gledame deka i kaj anti~kite Makedonci se raboti za nekolku bakne`i.