Prviot sudar so Persijcite se slu~il 334 godina na bregot na Helispond pri rekata Granik. Persijskata vojska koja broela okolu 500.000 lu|e bila rasporedena na leviot breg na rekata, a makedonskata vojska napa|ala so 30.000-43.000 pe{a~i i 4.000-5.000 kowanici. Aleksandar so golem napor i `rtvi stignal na sprotivniot breg so kowanicite, za da ovozmo`i na celata negova vojska da ja premine rekata, koja bila nadojdena i nosela kowi i vojnici Aleksandar vo taa bitka za malku {to ne ja izgubil glavata. Prepoznat od dvajca persijski komandanti po maliot {tit i perjanica nad {lemot i dvata neobi~no golemi perduvi na stranite na {lemot, bil napadnat i edniot od niv zamavnal so sabjata, {lemot edvaj go izdr`al udarot, vedna{ povtorno zamavnal, me|utoa Klit bil pobrz od Persijanecot i so kopjeto od Klit bil pogoden, a vo istiot moment i Aleksanar go pogodil drugiot Persiec. Se raska`uva deka vo ovaa bitka Persijcite imale 20.000 `rtvi pe{aci i 2.500 kowanici, od stranata na Aleksandar mrtvi 34, pe{aci 9 i kowanici 15. Po ovaa bleskava pobeda makedonskata vojska dobila samodoverba vo svojata taktika i svojata sila. Vo ovaa bitka na strana na Persijcite zedoa u~estvo i Grci platenici koi najmnogu se protivstavuvale i otkako bile razbieni ostatocite, bile zarobeni. Aleksandar iako vo mnogu slu~aevi se poka`al velikodu{en, naredil zarobenite Grci, platenici na persijskata armija, site da bidat strelani {to bilo sotreno. I ovoj slu~aj poka`uva deka Grcite bile neprijateli na Makedoncite i se borele na strana na Persijcite i deka pohodot kon istok bil ~isto makedonski, a ne gr~ki kako {to go plasiraat vo svetot i kako {to prika`uvaat deka anti~kite Makedonci kako da bile Grci.

Po ovaa bitka na Granik makedonskata vojska se upatila kon gradot Sardi koj se predal bez borba. Vo Milet i Alikarnas na makedonskata vojska & se protistavuvale samo Grcite platenici koi gi razbil bez golemi te{kotii, ja pokoril vnatre{nosta na Mala Azija. Potoa Aleksandar so svojata vojska se prefrlil preku planinata Tavr i go osvoil gradot Tars. Od Tars Aleksandar so vojskata se dvi`el pokraj moreto kon Sirija.

Carot Darij se protivstavuval na bregot na rekata Pina vo blizina na gradot Isa, kade ja presekol vrskata na makedonskata vojska so pozadinata. Toga{ Aleksandar, koj bil navlezen vo Sirija, se vratil nazad kon Isa (333 g) i so silen napad go probil levoto krilo i centarot na persijskata vojska, kade se nao|al i Darij, koj se spasil so begstvo. Na drugite krila vo po~etok gr~kite platenici na Darij se protivstavuvale, isto i persijaskata kowanica vr{ela golem pritisok na Makedoncite. Pomo{ta {to ja dal Aleksandar i glasot {to go pro{iril deka Carot Darij pobegnal, go re{il ishodot na bitkata. Darij so razbienata vojska otstapil natamu od rekata Eufrat, a Aleksandar trgnal kon Fenikija i gi pokoril krajbre`nite gradovi Arad, Biblos i Sidon. Po bitkata kaj Isa se raspadnal i persijskata flota, {to odigrala re{itelna uloga za preminuvaweto na fenikijskite gradovi na stranata na Makedoncite. Isto taka toa vlijaelo fenikijskite i kiparskite brodovi, koi go so~inuvale najdobriot del na persijskata flota, da preminat na stranata na Aleksandar. Toga{ vo Egejskoto More gospodarela i makedonskata flota. Najgolem i silen otpor na Aleksandar bil stariot fenikijskiot grad Tir. Po seudmese~na opasada (332 g) Tir bil sovladan i razru{en, 8.000 tirski gra|ani bile ubieni vo brodovite, a 30.000 bile zarobeni i prodadeni kako robovi. Po gradot Tir sleduva Gaza, pa potoa Aleksandar oti{ol vo Egipet, kade zimuval. Vo Egipet Aleksandar ja posetil oazata Siva, kade se nao|al hramot na bogot Amon. So podaroci i qubezno odnesuvawe i dr`ewe Aleksandar ja dobil naklonosta od ~uvarite na Amonoviot grob (od velikodostojni~kata hierarhija) i tie od blagodarnost go proglasile za sin na bogot Sonce i za zakonski naslednik na Faraonite. Najva`no delo na Aleksandar vo Egipet e osnovaweto na gradot Aleksandrija vo 332 god. p.n.e.

So smrtta na Darij bila prekinata dinastijata na Ahemenidi, pa naslednik na persijkiot prestol stanal Aleksandar i taka Makedonija i Persija stanale edna dr`ava. (carstvo). Toga{ po~nalo da se zasiluva vlijanieto na persijskite Satrapi koi pominale na Makedoncite. Vo carskiot dvor se vnesuvale isto~ni obi~ai {to ja poni`uvale slobodoqubivata makedonska aristokratija. Vo toa bila i pri~inata za pojavenite zagovori od strana na makedonskite generali.

Vo 338 godina pri edna veselba {to ja organiziral Aleksandar, pijanite generali ismejuvale nekoi od nivnite kolegi koi imale po nekoj neuspeh vo nekoja bitka, a Aleksandar gi slu{al so zadovolstvo. Me|u prisutnite bil i Klit, pijan i toj, mnogu se lutel i velel "ne e ubavo da se ismejuvaat Makedocnite vo prisustvo na neprijatelite, ako nekoi gi na{la nesre}a...", vo toa Aleksandar reagiral i go uvredil Klit, a Klit razjaren po~nal da vika: "Taa pla{livost, tebe bo`ji sin, ti go spasi `ivotot koga vratot ti pa|a{e kaj Granik... So krvta na Makedoncite i so moite rani stana tolku golem... i sega nie Makedoncite morame da gi molime Persijcite da ne pu{tat pred na{iot car" i prodol`il da vika...

Aleksandar na ovie zborovi skoknal i po~nal da gi povikuva svoite {titonosci na makedonski jazik (Plutarh) pa go zel kopjeto od eden kopjonosec i koga Klit trgnal ko nego, go probodel...

Duri otkako Klit ispu{til du{a, Aleksandar se sozel i se osvestil deka go ubil najdobriot prijatel, pa nabrzina go izvlekol kopjeto od teloto na Klit i zamavnal da se probode samiot sebe, no go spre~ile negovite prijateli.

Od Baktrija Aleksandar trgnal kon Socijana, ja preminal rekata Oks (Amu Darja) i preku Marakand (dene{en. Samarand) se vratil kon severoistok, kon rekata Jaksar (S'r Darja). Zimata 329/328 godina Aleksandar ja preminal vo Baktrija otkako se povlekol od Marakand. Proleta 328 povtorno Makedoncite se pojavile vo Marakand i po~nale da nastapuvaat kon otcepenite oblasti, {to gi pokorila, pa se upatile kon Turkestan, kade se zadr`al dve godini, bidej}i `itelite na Turkestan mu pru`ile silen otpor. Za vreme od tri godini (330-327 god.) Makedoncite gi osvoile isto~nite oblasti na Persijskoto carstvo i se dobli`ile do granicita na Indija. Makedonskata vojska vo Mala Azija, Fenikija i Egipet bila smetana za osloboditelna od persijskata eksploatacija, dodeka vo isto~nite satrapii bila mrazena kako okupatorska i ograbuva~ka. So toa se objansuvaat ~estite vostanija na pokorenite plemiwa vo isto~nite satrapii na persijskoto carstvo. Za borba protiv vostanicite i za da se so~uvaat zavojuvanite oblasti, bile podignati novi gradovi- tvrdini, mnogubrojni aleksandrii (Aleksandrija, Aleksandrija, Arijana, Kavkaska Aleksandrija, Krajna Aleksandrija i dr.).

Najkrajna isto~na satrapija na persiskata monahrija bila Paropamis naselena so indiski plemiwa. Od drugata strana na rekata Ind po~nuvala stvarnata Indija so koja vladeele indijskite carevi (Raxi), a koi bile vo smrtni neprijatelski odnosi me|u sebe. Toa go iskoristil Aleksandar i prevzel pohod protiv Indija. Proleta 327 godina Makedonskata armija, popolenta od lokalnite narodnosti od zavojuvanite terotirii na Persija, navlegle vo indiskiot svet i stignala do vladenijata na ar Por-rasporedeni pokraj rekata Hidasp, pritoka na Ind.

Vo silna i `estoka borba Por bil razbien, izgubil mnogu lu|e i voen materijal. Spored predanieto Makedoncite vo taa borba zarobile 70.000 lu|e. Vo napreduvaweto kon istok, Makedonciate stignale do rekata Hifazis. Pontamo{noto napreduvawe kon vnatre{nosta na Indija se poka`alo nevozmo`no, zaradi ogromnite te{kotii sozdadeni od prirodata i polo`bata na vojskata. Nastapuvala sezona na tropski porojni do`dovi, rekite se razleale, a terenot po koj se dvi`ela vojskata bil poln so otrovni zmii. Vo vojskata se rasprostranila epidemija, armijata po~nala da se raspa|a, a brojnosta mnogu se namalila. Vo vojskata imalo mnogu bolni, raneti i invalidi. Vojnicite bile partalavi, bosi, a najva`no bilo {to osvojuva~ite bile premoreni, re{eni da se vratat vo svoite domovi, da prekinat so napreduvaweto.