Lili Bec - Makedonka od Ju`na Germanija koja u~estvuva{e na "Goce Fest '99"
PESNATA ME ZBLI@UVA SO MAKEDONIJA
Pi{uva: Ranko J. MLADENOSKI

Slika11a.jpg (10243 bytes)


  • Za mene najgolema nagrada e {to dojdov vo Makedonija, {to u~estvuvav na festivalot, {to se dru`evme, peevme i igravme zaedno
  • Na {esti mart }e se odr`i sostanok me|u site makedonski klubovi i crkovni op{tini {to ja opfa}aat Ju`na Germanija

Na godina{niov "Goce fest", pokraj estradnite umetnici od dr`avava, u~estvuvaa i dvete dami - Lili Bec i Verica Ristevska, kako pretstavni~ki na Makedoncite od dijasporata. Gospo|a Lili Bec i minatata godina u~estvuva{e na ovoj festival so svojata pesna "Zdravo `ivo rode moj".

 

ZA OHRID KAKO HRAM MAKEDONSKI

Minatata godina be{e organiziran eden natprevar za izbor na u~esnik za "Goce fest" i jas ja imav taa sre}a da bidam prva i da go dobijam pravoto da u~estvuvam na festivalot, ni objasni gospo|a Bec. Godinava bev pokaneta od organizatorot na festivalot kako blagodarnost od nivna strana za gostoprimstvoto {to go poka`av pri dvete gostuvawa na ansamblot "Goce Del~ev" vo Germanija. Moram da ka`am deka pesnata so zadovolstvo ja ispeav, zatoa {to mi be{e podarena od pokojniot Hilmi Bilbil. Aran`manot go napravi Todor Traj~evski, a zborovite gi napi{av sama. Tekstot e za ubavinite makedonski. Nie {to sme daleku od tatkovinata so poinakvi o~i ja gledame Makedonija i nejzinite ubavini. Imav izvesni korekcii vo tekstot od eden profesor po makedonski jazik koj sekoga{ insistira da ne mu go spomnuvam imeto. Pesnata se vika "Ohride". Ne stanuva zbor za Ohrid kako turisti~ki grad, ami za Ohrid kako hram makedonski, kako hram na pismenosta makedonska, prestolnina na carstvoto samuilovo, kako makedonski Erusalim. Mnogu sum zadovolna od organizatorite na festivalot, a i od odnosot na kolegite, muzi~kite yvezdi od Makedonija. Nagrada ne ni o~ekuvav, za{to za mene najgolema nagrada e {to dojdov vo Makedonija, {to u~estvuvav na festivalot, {to se dru`evme, peevme i igravme zaedno. Ednostavno, pesnata me zbli`uva so Makedonija.

Gospo|a Lili Bec ve}e raboti na podgotovka na audio-kaseta so sedum makedonski pesni. Mnogu e privrzana kon makedonskata stara izvorna pesna i tokmu poradi toa na ovaa nejzina kaseta }e se najdat i dve preraboteni makedonski narodni pesni.

 

"SO TU\INCI TU\I LEB"

Ve}e se snimeni sedum pesni za mojata kaseta, veli gospo|a Bec. Dve se od mojot nastap na "Goce fest", tri moi novi pesni i dve narodni pesni so prerabotka od Zoran ^agorovski i grupata "T'ga za jug". Toa se pesnite "Davaj me, mila mamo, davaj me" i "Ka`i, ka`i obla~e le belo". Vtorata mi se dopa|a mnogu poradi tekstot. Vo vtorata strofa ima zborovi koi se odnesuvaat na nas koi sme daleku od tatkovinata i n# trognuvaat. Majkata veli: "Daleku e mojto ~edo milo, so tu|inci tu|i leb delilo". Snimaweto na ovie pesni ve}e e zavr{eno, a ostanaa samo nekoi finesi da se dodadat i za mnogu kratko vreme kasetata }e bide podgotvena. Ovaa kaseta }e ima sedum pesni, a dokolku ima mo`nost za ponatamo{na sorabotka, sledniot pat koga }e dojdam vo Makedonija }e snimam u{te tri pesni i }e ja dokompletiram, odnosno kasetata }e ima vkupno deset pesni. Zasega, ovaa kaseta }e bide izdadena vo pomal broj primeroci, a toga{ koga }e ja kompletiram kasetata so deset pesni }e bide pu{tena i vo proda`ba.

Materijalot za kasetata e snimen vo privatnoto studio "SONIKO" vo Skopje, sopstvenost na Zoran i Zlatko Ristovski. Sorabotnici se grupata "T'ga za jug" i Tode Jovanov - Jatagan. Avtori na muzikata se Hilmi Bilbil, Nevenka Danilova i Tode Jovanov, a aran`manite na Todor Traj~evski, Zoran ^agorovski i Tode Jovanov. Vo nekoi pesni kako pridru`ba se javuva `enskata vokalna grupa "Sirma".

Ja iskoristivme sredbata so gospo|a Bec da ja zapra{ame za ativnostite na Makedonskata pravoslavna crkovna zaednica "Sveti Dimitrija" od Alen.

Moram da se pofalam deka za edna godina vo "Sveti Dimitrija", kade sum potpretsedatel, se odr`aa tri proslavi - Veligdenska, Mitrovdenska (patroniot praznik na na{ata Crkva) i Bo`i}nata proslava. Zna~ajno e i toa deka na {esti mart }e se odr`i sostanok me|u site makedonski klubovi i crkovni op{tini {to ja opfa}aat Ju`na Germanija. Celta na ovoj sostanok e zdru`uvawe na Makedoncite koi `iveat vo Ju`na Germanija i koi se organizirani vo triesetina makedonski asocijacii. Ovoj sostanok }e se odr`i vo gradot Sindelfingen. Inicijatori za vakvata sredba se pove}e iselenici, a organizator e novoto Ministerstvo za iselenici vo Republika Makedonija.