ODDELNO SEDEWE NA MA@ITE I @ENITE

Oddelnoto sedewe na ma`ite i `enite za vreme na veselbite vo minatoto vo Makedonija e dobro poznat obi~aj, koj duri i se u{te se ima zadr`ano po selata. Za ovoj obi~aj mnozina kaj nas pogre{no smetaa deka e obi~aj povrzan so turskoto ropstvo, t.e. deka istiot sme go nasledile od Turcite. Ova mislewe sekako deka be{e rezultat na odnosot na toga{nite Turci (no i na Islamot voop{to) kon `enite. No, vakvoto tolkuvawe za potekloto na ovoj obi~aj voop{to ne odgovara na vistinata. Oddelnoto sedewe na ma`ite i `enite za vreme na veselbite ili sve~enostite se sre}ava u{te kaj anti~kite Makedonci i toa najrano u{te vo {estiot vek p.n.e. Deciden opis na ovoj anti~ko-makedonski obi~aj postoi kaj anti~kiot istori~ar Herodot. Opi{uvaj}i ja posetata na persiskite pratenici na Makedonskiot dvor vo vremeto na kralot Aminta (koj vladeel okolu 503 godina p.n.e.), Herodot gi citira zborovite na ovoj makedonski kral, vo koi, Aminta sosema jasno go spomenuva ovoj obi~aj. Eve kako ja opi{al Herodot ovaa situacija:

"I taka Persijancite... bea dovedeni pred Aminta, zamoluvaj}i go da mu otstapi voda i kopno na kralot Darie. Aminta, ne samo {to im go veti toa {to go baraa, tuku i gi pokani na gozba, po {to toj napravi bogata trpeza, so cel Persijancite ubavo da se zabavuvaat. Otkako zavr{i ve~erata, Persijancite prodol`ija da pijat, obra}aj}i mu se na kralot so zborovite:

- Drag Makedonecu, nie Persijancite imame obi~aj, koga pravime golema gozba da gi vodime so nas i na{ite `eni ili qubovnici, koi na gozbata sedat zaedno so nas. Sega, otkako Vie ne primivte nas tolku qubezno, otkako ne nagostivte i otkako ni vetivte deka na kralot Darie }e mu dadete zemja i voda, napravete go i ovoj na{ obi~aj vo na{a ~est.

Aminta im odgovori:

- Dragi Persijanci! Kaj nas ne postoi takov obi~aj, tuku kaj nas ma`ite sedat odvoeni od `enite. No, bidej}i vie go barate toa, }e vi ja ispolnam ovaa `elba.

Otkako go ka`a ova Aminta naredi da gi povikaat `enite. @enite dojdoa na negoviot povik i se naredija nasproti Persijancite. Persijancite vidoa deka ovie `eni se mnogu ubavi i zgodni i povtorno mu se obratija na Aminta, velej}i mu deka ona {to go napravil ne bilo sosema dovolno i deka podobro bi bilo ovie `eni voop{to da ne doa|ale, otkolku {to do{le na vakov na~in, bez da sednat kraj niv, tuku da ostanat otsprotiva i da im gi ma~at o~ite. (Podvlekuvawata se moi, z. m.)"

(Inaku, epilogot na ovaa interesna slu~ka e toa {to Aminta im dozvolil na makedonskite `eni da sednat kraj Persijancite, no tie se opile i po~nale da gi zadevaat so nepristojni zborovi i postapki, poradi {to platile so glava, a podocna slu~ajot bil zabo{oten pred persiskite vlasti).

No, da se vratime na zborovite na makedonskiot kral Aminta, koi glasat: "Kaj nas ne postoi takov obi~aj, tuku kaj nas ma`ite sedat odvoeni od `enite", kako i na prodol`enieto na opisot od slu~kata, spored koe: "@enite dojdoa na negoviot povik i se naredija nasproti Persijancite." Celosno identi~en opis na ovoj obi~aj se sre}ava kaj pove}emina na{i sobira~i na narodni umotvorbi od 19. vek. Taka, na primer, bra}ata Miladinovci, opi{uvaj}i gi svadbenite obi~ai vo Kuku{, vo svojot Zbornik, zapi{ale:

"Stigvee{~em u momata, ma`ite sedvet na edna strana, a `enite na druga stoet prostum."

Poznatiot bosansko-srpski sobira~ na makedonski narodni umotvorbi Stefan Verkovi}, opi{uvaj}i gi svadbenite obi~ai vo okolinata na Serez i Nevrokop, vo vrska so ova }e zapi{e:

"[tom }e vlezat vo domot na nevestata, tatkoto na mlado`enecot i ma`ite vleguvaat vo edna soba, a `enite ostanuvaat nadvor vo druga soba, vo koja se nao|a i nevestata so devojkite."

Ovoj anti~ko-makedonski obi~aj ne se zadr`al kaj Makedoncite od 19. vek samo za vreme na svadbite. Naprotiv, toj bil zastapuvan i za vreme na obi~nite zaedni~ki sve~eni ru~eci (posebno na onie na koi prisustvuvale pogolem broj pripadnici na ma{kiot i na `enskiot pol, kakov {to e vpro~em i slu~ajot so veselbata {to ja priredil kralot Aminta). Verkovi}, vo vrska so obi~aite na Makedoncite od jugozapadna Makedonija, {to se odr`uvaat za vreme na sve~eni ru~eci, pi{uva:

"Na trpezata vo gorniot kraj, na prvoto mesto sedi dedoto (najstariot rodona~elnik), okru`en od dvete strani so ~lenovite od ma{kiot pol; na drugiot kraj na trpezata sedi babata, isto taka okru`ena so ~lenovite od `enskiot pol."

Gledame deka ovde e opi{ana potpolno istata situacija kako kaj Herodot. Imeno, tamu Makedonkite, na povikot na svojot kral, vlegle vo odajata i, vo sklad so svoeto vospitanie, t.e. vo sklad so edinstveniot na~in na odnesuvawe {to go znaele za vo takvi situacii, se naredile nasproti Persijancite, t.e. nasproti ma`ite. Zna~i, za vreme na veselbite vo anti~ka Makedonija `enite sedele vo oddelna prostorija od ma`ite, no koga trebalo da sedat vo ista prostorija, toga{ tie sedele nasproti ma`ite, {to zna~i deka pak bile distancirani od niv.

Vo opisite na Verkovi} go gledame sosema istoto. Kaj Verkovi} (t.e. za vreme na svadbenite obi~ai od Serez i Nevrokop) ma`ite vleguvale vo edna soba, a `enite vo druga. No, koga trebalo da prestojuvaat vo zaedni~ka prostorija toga{ ma`ite sednuvale, a `enite zastanuvale nasproti niv. Istata sostojba ja imame i vo opisot na Miladinovci vo vrska so svadbenata veselba vo Kuku{.

I vo opisot na Verkovi} za sve~eniot ru~ek vo jugozapadna Makedonija,za vreme na koj ma`ite i `enite morale da sedat (jadat) vo zaedni~ka prostorija, tie sedele odvoeno,t.e. edni nasproti drugi, isto kako {to sedele i Makedoncite i Makedonkite za vreme na sve~enostite vo anti~ka Makedonija.

Celosnata identi~nost na ovoj makedonski obi~aj u{te od anti~ko vreme, pa se do ne taka odamna, mislam deka e pove}e od o~igledna. Inaku, da potsetime deka opisite na ovoj obi~aj od strana na Verkovi} i na Miladinovci datiraat od sredinata na 19. vek, a da spomneme i deka ovoj obi~aj go ima do denes vo pove}e sela niz Makedonija (spored li~ni svedo{tva dadeni od u~esnici na nekolku vakvi svadbi i veselbi na avtorot na ovoj trud).

U{te posilen dokaz deka ovoj obi~aj kaj Makedoncite od 19. vek pretstavuva direktno nasledstvo od anti~kite Makedonci, pretstavuva edno mnogu interesno svedo{tvo od strana na samiot zapi{uva~ na ovoj obi~aj, Stefan Verkovi}. Imeno, za Makedoncite od jugozapadna Makedonija Verkovi} tvrdi deka vo najgolem broj mu pripa|ale na "kolenoto Pulivakovci". Ova "koleno" (po{iroko semejstvo, rod), spored Verkovi}, go opfa}alo celoto naselenie od pove}e makedonski gradovi od jugozapadna Makedonija. Tokmu tamu Verkovi} gi zapi{al ovie obi~ai. Pi{uvaj}i za narodnosnata svest na Pulivakovci (nekade vo {eesettite godini na 19. vek), Verkovi} zapi{al:

"Kaj Pulivakovcite postoi predanie deka se ~isti Makedonci i potomci na Aleksandar Veliki. Dolno-Polencite, a osobeno tie {to `iveat vo okolinata na Pazar se gordeat so starata stolica, t.e. so gradot Bela, od koj ostanale samo edna kula i edna karpa, visoka pet ar{ina."

Zna~i, voop{to ne e slu~ajno toa {to ovoj anti~ko-makedonski obi~aj preku 25 vekovi se zadr`al vo Makedonija, posebno vo onie kraevi, kade naselenieto (i pokraj site propagandi i pritisoci od strana) si ja zadr`alo svojata makedonska etni~ka svest.

BARAWE SOGLASNOST OD RODITELITE (STARATELITE) NA NEVESTATA PRED MA@EWETO

Baraweto soglasnost od roditelite, odnosno staratelite na idnata nevesta pred nejzinoto ma`ewe od strana na idniot mlado`enec, e u{te eden obi~aj {to dene{nite Makedonci direktno go nasledile od anti~kite Makedonci. Mislam deka nema potreba da objasnuvam deka ovoj obi~aj, vo edna sovremena i simboli~na varijanta, se primenuva i denes vo Makedonija, posebno kaj patrijahalno vospitanite semejstva, kako i kaj onie {to dr`at do tradicijata za vreme na ma`eweto/`eneweto.

Inaku, to~no e deka ovoj obi~aj go ima i kaj drugi narodi (ne kaj site), no mislam deka bi bilo nelogi~no da se tvrdi deka dene{nite Makedonci go prifatile ovoj obi~aj od nekoj stranski narod, a ne od anti~kite Makedonci, koi `iveele so vekovi na istata ovaa teritorija, na koja denes nie `iveeme. No, da prezentirame svedo{tva spored koi ovoj obi~aj go imalo kaj anti~kite Makedonci. N. G. L. Hamond vo svojot trud pod naslov: The genius of Alexander the Great (Tne University of North Carolina press, prezemeno od veb-stranica: Makedonika na Slavko Mangovski), vo vrska so ova pi{uva:

"Morame da znaeme deka ne samo vo Makedonija, tuku i vo ostanatite dr`avi davaweto na devojkata za ma`ewe bilo organizirano od strana na ~ovekot, koj bil 'odgovoren' za nea."

Anti~kiot biograf na Aleksandar Makedonski, Plutarh isto taka go spomenuva ovoj obi~aj kaj anti~kite Makedonci. Vo svojot opis na `enidbata na makedonskiot kral Filip Vtori so Olimpija - idnata majka na Aleksandar Makedonski, Plutarh pi{uva:

"Filip... se u{te mlado mom~e, a taa devojka bez roditeli, se vqubil vo nea i stapile vo brak, otkako za toa dobil soglasnost od nejziniot brat."

Potpolno identi~en opis na ovoj obi~aj sre}avame vo deloto na Stefan Verkovi}, kade vo negoviot opis na svadbenite obi~ai vo serskoto selo Brod, ~itame:

"Koga nekoe mom~e }e re{i da si pobara nevesta, toj prvo vo domot na nevestata pra}a edna strojni~ka... Ako roditelite na devojkata se soglasni, toga{ strojni~kata se vra}a vo domot na mladeo`enecot so radosna vest i mu veli: "Raduvaj se sine moj! Tie se soglasni da ja dadat devojkata za tebe."

Vo istata kniga za Verkovi} povtorno se sre}avame so ovoj obi~aj. Vo vrska so svadbenite obi~ai od Seres i Nevrokop, ~itame:

"Koga go kanat tatkoto na nevestata na svadba, mu baraat da im ja dade nevestata."

Ist opis na ovoj obi~aj imame i vo Zbornikot na bra}ata Miladinovci. Vo nivniot opis za svadbenite obi~ai vo Kuku{, ~itame:

"Na takvi narodni op{~i ora, ne`enatite si se izbiraet, i po tatkovskoto soglasje strojnicite prigotvat armasot."

Potsetuvame deka zapisite od Verkovi} i od Miladinovci datiraat od sredinata na 19. vek.

Zna~i, su{tinata na ovoj obi~aj e vo toa {to mom~eto na simboli~en na~in bara dozvola od roditelite ili (do kolku gi nema) od bliskite rodnini na devojkata, da mu ja dadat za nevesta. Pritoa, baraweto na devojkata se vr{i preku drugi lu|e (strojnici), koi, vo ime na mom~eto ja baraat devojkata. Taka bilo kaj anti~kite Makedonci, a taka e i do denes, bez razlika za potekloto na ovoj obi~aj i bez razlika na negovata prisutnost i kaj nekoi drugi narodi.