Vo tie denovi za 106 pat se povtoruvale Olimpiskite igri. Za vreme na negovoto ra|awe vremeto vo Pela bilo promenlivo, duvalo silen vetar, pa|alo silen do`d so svetkavici i gromovi.

Aleksandar bil Makedonec od dinastijata Argeici, koi poteknuvaat od ARGON na Orestida (dene{na Krupi{ta vo zapadna Egejska Makedonija vo Kosturskiot okrug.

Od mladi godini sakal da se posveti na vojnata i na obukata na vojskata, sakal da stane voda~ na armii. Za takviot karakter na Aleksandar negovata majka go na{la najpogodniot vospituva~ vo toa vreme Leonid (nejzin rodnina) koj bil pro~uen za negovata strogost i tvrdost i naviki za sebe i za drugite. Toj go podgotvil Alekasandar za vojna, prinuduvaj}i go da se naviknuva na raznorazni napori i te{kotii, go teral no}no vreme da pe{a~i po te{ki tereni, dozvoluvaj}i mu samo lesna hrana. Taa navika i obuka {to ja steknal u{te od mladite godini mnogu mu pomognala za vreme na pohodot, a se hranel od vojni~kiot kazan. Mladiot Aleksandar rastel silen i izdr`uval napori, toj ~esto prestojuval mnogu denovi daleku od palatite, pome|u ov~ari i pastiri, isto i pome|u vojnicite na granicite. Zaradi takvoto vospituvawe Filip mnogu retko go gledal svojot sin, pa re{il da mu go smeni u~itelot i na mesto na Leonid go nazna~il za vospituva~ na Aleksandar Lisimah od Akarnanija, kogo Aleksandar ne go sakal, bidej}i bil mnogu ne`en, kako `ensko.

Po vospituva~ot Lisimah bil odreden Filisk, filozof koj go nau~il Aleksandar na negovite zadol`enija kako princ. Po Filisk bil pokanet Menekmo koj go vovede Aleksandar vo matematikata i geometrijata, a imal samo 12 godini. Vo prodol`enie Filip go pokanil posledniot vospituva~ na Aleksandar, Aristotel Stagirecot, koj vo Minfea na Miezija (Dene{no selo Kopanovo) go u~el Aleksandar medicina. Kako {to pi{uva Plutarh i ostava da se podrazbere, Aleksandar nau~il za teloto i du{ata s# {to e potrebno, za da ima ramnote`a vo nego, koja se postignuva so poznavawe na teloto i kontrola na vnatre{nite izbuvnuvawa. Aristotel ostanal vo Makedonija 8 godini so Aleksandar i drugi u~enici od makedonskata aristokaratija.

Filip po~nal da go u~i Aleksandar na vozrast od 16 godini kako da vladee. Odnosite na Aleksandar i Aristotel ne bile mnogu bliski, taka {to Aristotel nemal vlijanie vrz Aleksandar na politi~kite, op{tite i moralnite na~ela, no Aleksandar vo sekoj slu~aj go po~ituval i mu bil blagodaren na Aristotel, no vo poslednite godini odnosite im se smenija.

Za karakterot na Aleksandar govori i sledniot slu~aj:

Pri prestojuvaweto na edna persiska delegacija vo Pela, a vo otsustvo na Filip, Aleksandar kako detence razgovaraj}i so delegatite postavuval pra{awa koi gi iznenaduvale Persijancite (pra{uval za pati{tata vo Persija, za planinite, za preminite, za oddale~enosta na naselenite mesta vo oddelni reoni i dr.)

Za smelosta na Aleksandar zboruvaat: Smiruvaweto na kowot "Bukefal" kogo nikoj ne mo`el da go skroti, a Aleksandar na 12 godi{na vozrast se ka~il vrz nego na iznenaduvawe na site prisutni dvorjani. Toga{ Filip mu rekol: "Sine moj, pobaraj carstvo koe }e ti e dostojno, Makedonija ne e dovolna za tebe".

Analiziraj}i go detalno mozaikot vo Pela "Borba na Aleksandar so lav" kade Aleksandar e naoru`en samo so {tik, zboruva za smelosta na Aleksandar, a od ishodot na borbata so lavot se zaklu~uva koj }e bide car. Zabele`ano e vo istorijata deka Aleksandar sakal da slu{a muzika i da sviri samo voeni mar{evi i pesni, a toa kako posledica na slednata slu~ka: koga Aleksandar edna{ na harfa, tatko mu Filip go otrgnal so sila i od toga{ toj ne sakal da ~ue harfa.

Nekoi tvrdewa deka Aleksandar Pohodot kon istok go napravil za Grcite ne se to~ni, bidje}i vo istoriskite zapisi e zabele`ano deka Grcite se borele masovno kako platenici od strana na Persijcite, protiv Makedoncite, i bile elitnata vojska na Persijcite. Po Korinskiot dogovor (odnosno po pobedata na Makedoncite na Heronea i katastrofalniot poraz na gr~kite sojuznici) Grcite imale obvrska da dadat izvesna vojska kako pomo{ na makedonskata za pohodot kon Azija, no tie obratno, pra}ale platenici vo armijata na Darij, a mnogu malku vo Makedonija. Niv Aleksandar nikade ne gi upotrebil vo bitkite, tuku samo kako pomo{nicie (kowovodci, snabduva~i, sidari i na drugi in`inerski slu`bi pri gradbata na novite naselbi {to gi formiral Aleksandar pri negovoto napreduvawe kon istok).

Deka Grcite ne se protagonisti na Pohodot i deka ne e toj gr~ki pohod kon Azija e i sledniot detal (eden od mnogute): Pri prelezot na rekata Eufrat na makedonskata vojska, Spartancite udrile vo grb na makedonskata vojska.

Aleksandar iako se o`enil pove}e pati, kako i tatko mu Filip, bil skromen, a se `enel od politi~ki pri~ini. Aleksandar bil poln so ~uvstva, go izrazuval entuzijazam, vozbuda ili lutina, poseduval objektivna logika, duhovna qubopitnost, koja go terala da nau~i s#. Aleksandar zapoznal mnogu moriwa, reki, planini i poliwa i baral objasnuvawe za nivnoto sozdavawe i me|usebnata vrska. Po priroda bil slavoqubiv i te`el da ostvaruva golemi proekti. Aleksandar sekoga{ se upravuval so visok duh sprema svoite zadol`enija, isto taka i sprema pravdata pred idealnoto, koe za nego bilo najvisoko op{to dobro, se gri`el za drugite i im pomagal.

Aleksandar bil krven neprijatel na sekoja zloupotreba na op{testvena sila, veruval vo prijatelstvoto, ne veruval deka Parmenion i Aristotel i dr. negovi prijateli i sorabotnici mo`ele, zad grb, da mu podgotvat pobudni, atentati i dr.

Aleksandar vo nekoi slu~ai se poka`al i velikodu{en, im prostil na Atiwanite i Spartancite {to gi zarobil kako persijska armija i koi go napadnale od grb i gi pratil vo Grcija, a vo slu~ajot na prvata bitka pri preminot vo Azija, obratno gi strelal site Grci platenici na Darij koi gi zarobil.

S# {to napravil Aleksandar, go napravil za mnogu kuso vreme, a imal golemi planovi i mnogu idei, koi za `al ne uspeal da gi ostvari zaradi preranata smrt, no zatoa ostavil vo amanet na idnite generacii na~ela po koi }e se vladeat pri osojuvawe na narodite t.e. pravednost i ramnopravnost.

Aleksandar bil mnogu dare`liv i ne bil lakom pri podelbata na voenata pqa~ka, od koja toj li~no ni{to ne zemal za sebe, a bil zadovolen koga }e gi videl negovite vojnici zadovolni. Aleksandar obi~no lutinata ne ja poka`uval, no vo slu~aevi koga }e ja nadminel granicata na trpenieto, izbuvnuval so seta surovost, kako vo slu~ajot so Klit.

Aleksandar otkako se razbolel (ima somnevawe deka bil otruen) `iveel devet no}i i denovi, borej}i se so bolesta (otrovot), a negovata vojska na ~ie ~elo se borel, ne mo`ela da mu pomogne, iako budno ja sledela negovata bolest, ne mo`ela da mu pomogne protiv nepobedlivata bolest. Smrtta Aleksandar go zateknala vo Vavilon (323) koga toj se podgotvuval za novi golemi osvojuvawa. Imal namera da gi ispita bregovite na Arabija, da gi pro{iri vodostopanskite objekti po rekata na Eufrat, da go povrze Kaspijskoto More so okeanot, da izgradi grandiozni hramovi. Za li~nosta na Aleksandar se sozdadeni raznorazni raskazi, romani i legendi. Mnogu od tie pre`iveale i do denes. Takva e na primer legendata za bleskaviot Iskender (Aleksandar) so~uvana do denes me|u iranskite narodi.