A tokmu tuka vo biblijata po~nuva da se plete predanieto za stresot i adaptacijata kako bazi~ni faktori na `ivotot. "I bog mu dade `ivot na ~ovekot.." se veli na po~etokot na ova predanie, za potoa ~ovekot sam da bide borec za svojata egzistencija - se razbira so bo`ja volja. Zo{to da si `ivo su{testvo ne e taka lesno. @ivotot e napor za se {to `ivee i sekoga{. Cenata na neuspehot na toj napor e smrt. Naporot da si `iv i zadovolen {to pre`ivuva{ se vika adaptacija. Se ona vo `ivotnata sredina {to go ste`nuva pre`ivuvaweto se vika stres. Vsu{nost stresot e novo iskustvo za edinkata.Toa ne e obi~no vlijanie na nadvore{nata sredina vrz organizmot, tuku interakciski odnos. Stresot ja pottiknuva prirodnata podgotvenost na organizamot da po~ne da se adaptira na novonastanatata situacija.

Na mnogu elementarno nivo na `ivot stresot e iskustvo na iritacija ili nekomfor. No na mnogu slo`eno nivo, kako {to sme nie lu|eto, stresot e predizvik da go sovlada{ ili da te sovlada. Toa e povrzano so osobinata na `ivata materija nare~ena tkivna razdrazlivost. Stresot vo ~ove~kiot organizam predizvikuva fiziolo{ki i psiholo{ki promeni koi go postavuvaat organizamot vo strav ili lutina, odbrana ili napad, {to vo su{tina e individualna rabota. No, koga stresot e mnogu mo}en ili prolongiran, mo`e da dovede do serizoni naru{uvawa na ramnote`ata vo organizmot, da dovede do dekompenzacija pa duri i smrt. Mnogu e polesno da se razbere zna~eweto na stresot vo ekstremni slu~ai na vojni, elementarni nepogodi li~ni i kolektivni traumi, no negovoto neprepoznavawe vo rutinskiot kurs na `iveewe i toa kako mo`e da predizvika serizoni posledici po va{eto zdravje.

Vklu~uvaj}i deka pointenziven emotiven odgovor na stresot obavezno ja dezintegrira psihi~kata sfera na li~nosta i doveduva do psihosomatsko bezredie. Mnogu bolesti se posledica na op{to `ivoten stres, vklu~uvaj}i gi tuka i nekoi mnogu seriozni kako {to se: visok pritisok, ~ir, glavobolka, nesonica - ili nekoi smrtno opasni kako {to e infarkt ili naru{uvawe na telesniot iminutetot.

I toa bi bile nekoi razmisluvawa deka sekoe stareewe ili prirodna smrt e rezultat na telesen neuspeh na organizmot da se adaptira na stresot. Mo`ebi nie sega{nive generacii sme samo edna alka vo lanecot, zatoa {to vo sebe gi nosime genetskite informacii na iljadnici na{i predci, ~ija mudrost treba da ja spoime so na{eto iskustvo vo spravuvaweto so sovremenite stresovi. Kako {to gledame po~nuvaj}i od bibliskiot Adam pa se do sovremeniot industriski rabotnik, principot e ist, egzistencijalen, samo formite se razli~ni.

Da se vratime na na{eto Markovo Kale. Sekoj kamen vo ovaa krepost ja sokril ovaa prikazna. Prikaznata za iljadogodi{nata mudrost {to sekoj ~ovek ja nosi vo sebe si. Mnogu gromovi i treskavci udirale po ovaa tvrdina. Ru{ena i palena i pove}ekratno obnovuvana, so tri bedemi i 14 kuli, lu|eto {to `iveele okolu ovie bedeme i napravija petta po golemina tvrdina na Balkanot. Napravena e obnovena so ~ove~ka maka, sekoga{ pocvrsta i pojaka, vo nea se sleani mnogu li~ni stresovi na obi~nite lu|e. No, sekoga{ davale nade` i sigurnost. Za{tita i prkos. Gradej}i ja nea lu|eto se gradele sebesi. Gi podigale vnatre{nite potpori, ja zajaknuvale sopstvenata cvrstina i rezidentnost, ja po~ituvale svojata gordost. Uspevale da stvorat sopstven sistem na individualna za{tita od stres. Stanuvale pocvrsti i pootporni na stresovi, gi zgolemuvale adaptabilnite sposobnosti. Iako zvu~i nevoobi~aeno, ~ovekot e tvrdina. Istraen i gord da im prkosi na site buri, gromovi i nepogodi. Koga edna{ ~ovek }e se rodi toj izleguva od maj~inata utroba - edna mo{ne sigurna sredina vo eden nepoznat svet na novi situacii prijatni i neprijatni i vedna{ po~nuva da se adaptira. Vedna{ po~nuva da izgraduva svoj bedem za odbrana, svoja tvrdina koja ja gradi cel svoj `ivot. Vo zavisnost kolku ima potreba i mo}, sila i cvrstina. Se so cel da uspee da e odbrani od stresot. Portite gi otvora i zatvora samo koga }e saka da se prilagodi. Sekoga{ ja koristi mudrosta na svoite predci. Veruvale ili ne, no sovremenite principi na za{tita od stres go nudat tokmu ova. Duri i mnogu psihoterapiski tehniki se potpiraat na ovaa baza. Mnogu nacionaleni strategii go koristat ovoj sistem. Za{to, prikaznata za starata tvrdina i iljadogodi{niot mudrec koj `ivee vo nea e op{to poznata na svetov i na vekov. No, pra{awe e kako nie vo na{ava Makedonija go re{avavme ovoj problem.

Makedonija e zemja kade duvale mnogu vetrovi, udirale mnogu reskavci i donele mnogu stresovi. Donele mnogu krv, solzi i pot, no i ostanale i mnogu pozitivni iskustva kako da se pre`ivee stresot. Energetska baza i psihi~ka sila zna~i imame {to vo sekoj slu~aj e podobro otkolku ni{to. Imame i ne{to mnogu silno, ne{to {to }e go do`iveete koga }e se ka~ite na najviskoto kerme na Markovoto Kale. Prijatno vetre vo kosata, plemeno nebo vo o~ite i ~uvstvo na bezuslovna sloboda. Pelagonija ja imate vo dlankata. No i intrigira~ki dumi. [epotot na stariot mudrec koj gi znae site tajni na vekov i na svetov.

Kako li se ~ustvuval posledniot anti~ki makedonski kral Persej koga negovata falanga, tokmu vo ovaa Pelagonija go pretrpela zavr{niot udar od rimskite legii? Te{kata Makedonska pe{adija se zaglavila vo kalta na sopstvenata zemja vo pelagoniskite mo~uri{ta. Ili kako mu bilo na Samuil, carot makedonski, koga tokmu vo ovaa tvrdina gi primil svoite 14.000 oslepeni vojnici. Ne go izdr`al toj stres. Ni grobot ne mu se znae. [to se ne pravel Kral Marko za da go spasi svojot narod od stresot na Otomanskata invazija. Stresot bil pojak i od takov junak kako {to e Krali Marko i nego go zdrobil. Dali stresot na gubewe na kralstvo mo`e da bide pogolem od poedine~nite li~ni stresovi na obi~nite lu|e u~esnici vo tie nastani? I na mnogu drugi obi~ni stresovi i obi~ni makedonski lu|e. Ima li mesto za somne` deka Makedonija, zemja so borbena tradicija i lu|e so specifi~na psihomorfolo{ka struktura, ne gi koristi sopstvenite iskustva? Ili mo`ebi gi povtoruva negativnite.