Site ja znaeme istorijata na na{a Makedonija, od drevnina, pa do denes. Site znaeme, (bi trebalo site), kolkava bila etni~kata teritorija na Makedonija, po~nuvaj}i od Filip, Aleksandar, Samoil itn. pa s# do nejzinata tragi~na delba od strana na sekoga{ neprijatelskite i lakomi sosedi, koi duri i vojuvaa me|u sebe, kako bi prisvoile {to pogolem del od na{ata zemja. Svesni sme deka nivnite `elbi i apetiti nikoga{ ne se namalija i ne prestanaa. Nivnata propaganda i natamu dejstvuva, mo`ebi sega i mnogu pove}e otkolku porano, so cel da se uni{ti i da se zagrabi na{ata dr`ava. No toa e nivni problem, dodeka pak na{ treba da bide - denes koga ja imame svojata dr`ava, iako samo na eden mal del od na{ata etni~ka teritorija, site zaedno da se zalo`ime da ja za{titime, da ja razvieme, da ja zbogatime, da ja osovremenime, so {to kone~no bi si go na{la svoeto mesto vo golemoto semejstvo na Evropa, koe od pamtivek & pripa|a.

Ne bi sakal vo ovoj tekst premnogu da se zanimavam so istorija, no za da dojdeme do dene{nite nastani, morame da se vratime barem nekolku godini nazad i da se potsetime deka na{iot isto~en sosed Bugarija be{e edna od prvite dr`avi koja{to n# prizna i toa so na{eto ustavno ime. No za golema `al i natamu prodol`i da go negira na{iot jazik, na{iot identitet i voop{to makedonskata nacija. Porane{nata vlada na SDS, na nekolku pati se obide ovie problemi da gi razre{i i da gi nadmine. Za taa cel bea i nekolkute vzaemni poseti na pretsedatelite na dvete dr`avi kako i mnogubrojnite vladini komisii i delegacii koi dolgo vreme, namesto da gi razre{at me|usebnite problemi, kako da sakaa tie da se provlekuvaat i natamu nere{eni. Se podgotvija nad dvaesetina me|usebni dogovori, so koi se reguliraa skoro site odnosi na dvete dr`avi, no naedna{ nastana problem, problem koj{to go nametna bugarskata strana - "NA KOJ JAZIK TIE DA SE POTPI[AT". Nikako ne sakaa da se soglasat site tie dokumenti da se potpi{at, pokraj na bugarski, i na makedonski jazik. Toa "makedonski" najmnogu im pre~e{e. Bugarite i natamu ne mo`ea da se oslobodat od svojot la`en son. Vo izminatite godini se napravija nekolku jalovi obidi da se razre{i ovoj me|useben problem, no i pokraj mnogute predlozi, nikako ne se dojde do zaedni~ko usoglaseno re{enie. Kako {to se pribli`uvaa minatoesenskite parlamentarni izbori vo na{ata dr`ava, taka s# poo~igledno stanuva{e deka Vladata na Branko Crvenkovski ovoj jazi~en spor so Bugarija ne mo`e da go razre{i. Bugarskata strana javno ja deklarira{e svojata nade` deka ako nastanat promeni na vlasta vo Makedonija i ako na vlast dojde VMRO-DPMNE, so nego mnogu polesno }e gi razre{at ovie problemi. Toa be{e najaveno i od strana na VMRO-DPMNE, deka dokolku dojde na vlast, }e go smeni na~inot na dejstvuvawe vo nadvore{nata politika i od dotoga{niot na~in na "ekvidistanca", }e premine na nov "pozitiven", poaktiven model {to kone~no }e dovede do re{avawe na site problemi, posebno so sosednite dr`avi. Po parlamentarnite izbori, vo koi VMRO-DPMNE vo koalicija so DA osvoi golemo parlamentarno mnozinstvo i kone~no ja osvoi vlasta, se otvorija site vrati za realizacija na najaveniot nov pristap vo odnosite so sosedite.Toj zapo~na so poseta na na{a najvisoka vladina delegacija, na ~elo so premierot Qub~o Georgievski, na zapadniot sosed Albanija, so koja vo izminatiot period imavme i najmali problemi vo na{ite me|usosedski odnosi. Kako se odviva{e ovaa poseta i {to se slu~uva{e na nea, imavte prilika da se zapoznaete vo eden od minatite broevi na "Makedonsko sonce".

No, sega malku pove}e okolu najavenata poseta na premierot na sledniot na{ sosed, isto~niot, Bugarija, za koja{to denovive se vr{at intenzivni podgotovki. Vo kontekst na taa "istoriska" poseta, neodamna na{ata dr`ava ja poseti zamenikot-minister za nadvore{ni raboti na Bugarija, Marin Rajkov, koj mu be{e gostin na svojot makedonski kolega, Boris Trajkovski. Pri taa poseta se slu~i eden (mo`ebi za nekoi mal, no za nas skandalozen) incident, preku koj ,javnite glasila mnogu non{alantno preminaa. Zo{to? Da ne po~na nekoj da gi kontrolira i cenzurira? Zar i po promenite? Ne bi sakal vo takvo ne{to da veruvam. No da se vratime na konkretniot nastan. Imeno stanuva zbor za slednoto - Na zaedni~kata pres-konferencija na dvajcata zamenici, bugarskiot pretstavnik "dobronamerno" & sugerira{e na preveduva~kata deka: "Ne e potreben prevod", bidej}i i bez nea "NIE DOBRO SI SE RAZBIRAME". Na toa nema{e, za `al, nikakva reakcija od strana na zamenik-ministerot, Boris Trajkovski. Dali e toa del od noviot pozitiven pristap na Vladata kon sosedite? Dali vo ramkite na toj nov pristap denovive se slu~i i privatnata poseta na bugarskiot javen obvinitel na Bugarija, Ivan Tatar~ev, na na{ata zemja, pri {to toj gi poseti Resen i Skopje i ne zaboravi da izjavi i da n# potseti deka: "OD DVETE STRANI NA GRANICATA @IVEE EDEN IST NAROD"? ^udno, no i preku toj nastan nekako mnogu lesno se premina. Samo za malo potsetuvawe,toj e istiot Tatar~ev, koj za `al e vnuk na eden od osnova~ite na istoriskoto VMRO, Hristo Tatar~ev, no koj{to pak za u{te pogolema `al, sega kako javen obvinitel na Bugarija e pogolem "B'lgarin" i od Bugarite i koj{to kontinuirano gi maltretira Makedoncite vo Bugarija, a posebno e poznat po svoite katagodi{ni naredbi da se tepaat Makedoncite i da se spre~uvaat vo nivnite nameri da mu oddadat po~it na velikiot Jane Sandanski na negoviot grob vo Ro`denskiot manastir vo Pirinska Makedonija.

Denovive se slu~i i vozvratna poseta na na{iot zamenik-minister za nadvore{ni raboti, Boris Trajkovski na svojot kolega vo Bugarija, Marin Rajkov, (epten si za`iveaja), pri koja ve}e se parafira zaedni~ka "Deklaracija za nadminuvawe na jazi~niot spor", koja treba da ja potpi{at premierite na dvete dr`avi na sredbata zaka`ana za 21 i 22 ovoj mesec vo Bugarija. Kakov prekrasen i simboli~en den odbraa. Denot "PRO^KA". Den koga pomalite i gre{nite odat kaj postarite po pro{ka, a tie uka`uvaj}i im na gre{kite, {irokogrado gi pregrnuvaat i im prostuvaat. Navistina golem den. No da se vratime na predlo`enata Deklaracija, koja so svojata sodr`ina predizvika poseben interes kaj na{ata javnost, bidej}i vo nea se nudi re{enie za nadminuvawe na jazi~niot spor, (i toa edno od nekolkute koi{to porano bea predlo`eni od minatata Vlada na Crvenkovski), koe glasi: Site dogovori da se potpi{at na oficijalnite jazici - na makedonski, vo soglasnost so Ustavot na Republika Makedonija i na bugarski, vo soglasnost so Ustavot na Republika Bugarija. (I kon ova re{enie se slu{na komentarot na pretsedatelot na bugarskoto VMRO, Krasimir Karaka~anov, koj pobrza da izjavi vo bugarskiot parlament deka so ova re{enie i natamu ne se priznava posebnosta na makedonskiot jazik koj i natamu, spored nego, ostanuva samo bugarski dijalekt).

No, kaj site nas isklu~itelen interes predizvika toa {to kon ovaa Deklaracija se dodade i edna posebna klauzula, ponudena od bugarska, a prifatena od makedonska strana koja{to ja razbranuva makedonskata javnost i koja glasi: "Republika Makedonija se obvrzuva deka nema da go iskoristuva svojot Ustav sega, nitu koga i da bilo vo idnina, za da go {titi statusot ili pravata na licata na teritorijata na Republika Bugarija koi ne se gra|ani na Republika Makedonija". Ovaa klauzula vo sloboden prevod zna~i deka: "Vladata na Republika Makedonija se otka`uva od gri`ata na na{ite Makedonci vo Bugarija, poto~no vo Pirinska Makedonija, {to ne e samo sramno i tragi~no, no e i sprotivno na ~len 49 od Ustavot na Republika Makedonija. Mo`ebi ako se navratime na minatite godini i na aktivnosta na VMRO-DPMNE i na nejziniot pretsedatel, }e vidime deka nikoga{ i ne poka`uvale nekoja gri`a za Makedoncite i makedonskite organizacii vo Pirinska Makedonija, pa duri nekoi kako OMO "Ilinden" gi narekuvale teroristi~ki organizacii finansirani od Belgrad (vesnik "Glas na VMRO-DPMNE" br.6) i ne deka poka`uvale i nekakva pogolema gri`a i za Makedoncite i vo drugite sosedni zemji. No i pokraj s# dosega, dokolku ovoj ~ekor sepak se napravi, najblago bi go narekle "PREDAVSTVO NA MAKEDONSKITE NACIONALNI INTERESI". No za da ne se slu~i toa, {to bi imalo i katastrofalni posledici po razvojot na na{ata dr`ava, sakame da go predupredime premierot Qub~o Georgievski, da ne ja potpi{uva predlo`enata Deklaracija so ovaa sramna klauzula. Pri toa odnapred go otfrlame opravduvaweto deka toa ve}e go napravila prethodnata vlada na Branko Crvenkovski so potpi{uvaweto na sramnata spogodba so Republika Grcija so koja{to taa vlast ne samo {to se otka`a od Makedoncite vo okupiraniot del od strana na Grcija, tuku i go smeni vekovnoto makedonsko zname so {esnaesetzra~noto sonce. Toj poteg na toga{nata vlada, isto taka go smetame za "PREDAVSTVO NA MAKEDONSKITE NACIONALNI INTERESI". I na krajot na krai{tata zo{to ovoj narod glasa{e za promeni? Zarem za toa ovaa vlast i ovaa sega{na Vlada da pravi gre{ki i predavstva kakvi {to prave{e minatata vlada na SDSM, koja, patem re~eno, zatoa i gi izgubi izborite. Zatoa li ovoj narod glasa{e za "PROMENI"?. Ne gospoda! Ovoj narod glasa{e za promeni, bidej}i o~ekuva{e i s# u{te o~ekuva od novata Vlada vistinski promeni kon podobro, a ne povtoruvawe na ve}e videnoto. Promeni vo koi{to posebno mesto bi imala i gri`ata za Makedoncite vo sosednite zemji, a normalno i sekade vo svetot. Zatoa i site nie o~ekuvame pri skore{nata poseta na premierot Qub~o Georgievski na Republika Bugarija (pa i najavenata proletna poseta na Republika Grcija) da ne se sklu~uvaat {tetni (za na{ata dr`ava) dogovori, spogodbi, deklaracii, tuku da se sklu~uvaat dogovori vo koi mora da se zeme predvid i jasno da se naglasi posebniot interes i gri`a na Republika Makedonija za svoite Makedonci vo celiot svet i vo sosednite zemji, a posebno za nivnite osnovni ~ovekovi prava i slobodi koi{to sega gi nemaat. Isto taka, pri ovaa poseta o~ekuvame i zadol`itelna sredba na premierot Qub~o Georgievski so makedonskite dru{tva i zdru`enija vo Bugarija (a potoa i vo Grcija, koga }e ja poseti) kakva {to napravi neodamna koga be{e vo poseta na Albanija.

I na krajot, vo kontekst na seto dosega iska`ano, celosno ja otfrlame izjavata na zamenik-ministerot za nadvore{ni raboti na Makedonija, Boris Trajkovski, deka za pravata na site nacionalni malcinstva, pa i za Makedoncite vo svetot, treba da se gri`at i }e se gri`at Evropskata Unija, Sovetot na Evropa, kako i organite na OON, taka {to sega{nata Vlada po tie pra{awa ne treba i nema da se gri`i.