No i toa kako da ne e dovolno, pa ve}e na Internet se pojavija Grci koi velat: "Vie tvrdite deka anti~kite Makedonci ne bile Grci? Pa, dobro, da re~eme deka ne bile, no {to imate vie so niv? [to majka barate kaj niv? Vie ste Sloveni i nemate nikakvi dokazi deka imate kakva bilo vrska so anti~kite Makedonci!". I navistina, na vakvite pra{awa malku koj ovde znae da dade odgovor. Zainteresiran za ovaa tema vo poslednive nekolku meseci se zafativ so studiozno prou~uvawe na ovaa tema, t.e. na otkrivaweto na kulturnite vrski pome|u anti~kite Makedonci i dene{nata makedonska nacija, koi se nadevam deka }e rezultiraat kako kniga pod raboten naslov: "Anti~ko-makedonskoto kulturno nasledstvo vo dene{nata makedonska nacija". Dosega mo`am da ka`am deka naidov na najmalku stotina frapantni dokazi i indicii za postoeweto na ovaa vrska, koi nikade dosega ne se objaveni. Vo prodol`enie na nekolkute broevi na "Makedonsko Sonce" za prvpat ekskluzivno }e prilo`ime del od ovie dokazi. Vo ovoj broj }e po~neme so folklorot.

Za zna~eweto na folklorot kako eden od najva`nite bitovi elementi od kulturata na eden narod, mislam deka ne treba posebno da pi{uvame. Folklorot e li~na karta na sekoj narod. Ne postoi narod bez sopstven folklor. Folklorot e vsu{nost ogledalo na du{ata na sekoj narod.

Vo kontekst na temava {to ja obrabotuvame, ovde }e napravime pregled na elementite vo makedonskite folklorni tvorbi (registrirani vo 19. i 20. vek), koi imaat anti~ko-makedonski koreni. Poznato e deka folklorot na sekoj narod gi vle~e svoite koreni od etni~koto minato na toj narod. Taka, na primer, vo nekoja stara angliska narodna legenda ne mo`e da bide opean, na primer, nekoj kineski car (za kogo }e se tvrdi deka bil predok na Angli~anite), ili detalno da bide opi{an nekoj specifi~en dreven turski obi~aj i sl. Toa e apsurdno i da se pomisli. Ottamu i brojnite makedonski narodni tvorbi (zemeni kako celina ili preku nivni oddelni elementi), vo koi se opi{ani ili opeani anti~kite Makedonci (ili elementi povrzani so nivnoto materijalno i kulturno egzistirawe),ne mo`at da se sfatat poinaku osven kako kulturno nasledstvo nasledeno tokmu od samite anti~ki Makedonci. Toa e nesporen i nesoborliv dokaz deka anti~kite Makedonci se na{ite vistinski anti~ki predci i faktot za postoeweto narodni tvorbi posveteni za niv, kako kula od karti ja ru{i hipotezata, spored koja, koga na Balkanot vo 6. vek se pojavile t.n. Makedonski Sloveni (za ~ie balkansko poteklo ve}e pi{uvavme), anti~kite Makedonci navodno naedna{ is~eznale, t.e. isparile vo vozduhot (!?).

Da go spomneme i toa deka sosema e jasno oti pove}e folklorni elementi, {to gi sre}avame i kaj anti~kite Makedonci, i kaj Makedoncite od 19. i 20. vek, postojat i kaj nekoi sosedni narodi (pa i po{iroko).No,mislam deka nema poseriozna osnova da se tvrdi deka Makedoncite od 19.i 20. vek gi primile ovie elementi od nekoj soseden narod, a ne od onie koi `iveele na istata ovaa teritorija, t.e. od anti~kite Makedonci. Kone~no, drugo tolkuvawe za ova pra{awe i ne postoi. Ili Makedoncite od 19. i 20. vek gi nasledile ovie folklorni elementi od domorodnite anti~ki Makedonci ili pak gi primile od nekoi od sosednite narodi. No, kako mo`ele da gi primaat ovie elementi od tu|ite sosedni narodi, koga vo tie vremiwa Makedoncite re~isi voop{to i ne doa|ale pomasovno vo dopir so niv (barem ne tolku masovno kolku {to, preku svoite predci, bile vo kontinuiran genetski dopir so drevnata makedonska kultura)? Ottamu, site onie koi }e tvrdat deka Makedoncite od 19. i 20. vek ovie folklorni elementi ne gi prifatile od svoite anti~ki predci, avtomatski tvrdat deka tie niv gi prifatile od nekoj tu| narod! Vakvoto tvrdewe tie }e treba i da go doka`at (vo {to se somnevam deka }e uspeat).

Kone~no, }e navedime i empiriski dokazi od koi }e se vidi deka Makedoncite od 19. vek nemale re~isi nikakvi kontakti so kulturata na sosednite narodi (a kamo li pred toa). Dovolno e da se poglednat izve{taite od nekolkuminata stranski posetiteli, koi vo 19. vek, poradi edni ili drugi pri~ini, prestojuvale vo Makedonija. Kaj site niv se sre}ava za~udenost {to voop{to i nai{le na hristijani vo na{ava zemja. Taka, na primer, srpsko-bosanskiot folklorist Stefan Verkovi} (za kogo vo prodol`enie }e pi{uvame), svedo~i deka koga za prvpat do{ol vo Makedonija mnogu se iznenadil koga videl oti tamu `iveat "Sloveni". Verkovi} priznava deka ne samo vo Srbija, tuku i vo Bugarija duri nitu inteligencijata vo sredinata na 19. vek ne znaela deka vo Makedonija `iveat "Sloveni". Vo vrska so ova Verkovi} pi{uva:

"Do 1860 godina, ne samo ovde vo Srbija, tuku i na samite Bugari im be{e nepoznato deka vo Makedonija `iveat Sloveni!"

Sli~no pi{uva i ruskiot istaknat deec Viktor Grigorovi~(okolu 1845 god.),koj bil mnogu iznenaden koga videl deka vo Makedonija naj~esto ime e "Aleksandar", a taka e i so drugi toga{ni stranski posetiteli na na{ata zemja.

Gledano od dene{en aspekt,ova nam ni izgleda te{ko sfatlivo, no ako se obideme da si ja zamislime realnosta na 19. vek, koga vo Makedonija vladeele turskite zakoni, koga nemalo struja, nemalo razvien soobra}aj, nemalo mediumi i, osven po nekoj zaskitan stranec, retko koj doa|al ovde, a zgora na se ovde `iveele i ogromen broj Turci, ne e ~udno toa {to pripadnicite na sosednite narodi (pa duri i nivnata inteligencija!) voop{to ne znaele deka vo Makedonija `ivee drug narod, osven Turci.

Zna~i,eve dokaz deka Makedoncite od 19. vek (a sekako i pred toa) nemale re~isi nikakov pomasoven dopir so kulturite na sosednite narodi, a kamoli masovno da prifa}aat folklorni elementi od istite.

Sekako deka kaj Makedoncite od 19. i 20. vek se sre}avaat i takvi folklorni elementi koi ne se registrirani kaj anti~kite Makedonci, a gi ima kaj sosednite narodi. Toa naj~esto se univerzalnite motivi, koi gi ima kaj pogolem broj narodi poradi razli~ni pri~ini.Edna od niv e genetskata predodredenost na ~ovekot. Taka, na primer, motivot na borbata pome|u dobroto i zloto e op{to~ove~ki motiv, {to go ima vo folklorot na site narodi vo svetot, zatoa {to takva e genetskata predodredenost na ~ovekot (da bide dobar ili lo{). Ponatamu ovie univerzalni elementi ~estopati se povrzani i so veroispovedta, pa taka, kaj narodi so ista veroispoved se sre}avaat sli~ni motivi (sekako vo sklad so moralnite normi i so istorijatot na taa veroispoved) i taka natamu.

No, i pokraj seto ova nesomneno deka postojat i specifi~ni folklorni elementi, kaj sekoj oddelen narod {to se prenesuvale od koleno na koleno se do dene{ni dni. Nekoi od folklornite elementi koi ostanale od anti~kite Makedonci vo dene{nata makedonska nacija,}e gi razgledame vo prodol`enie.

Vo ovoj podnaslov }e gi smestime onie narodni obredi, obi~ai i veruvawa, koi ostanale kaj dene{nite Makedonci u{te od vremeto na antikata. Sporeduvaj}i gi anti~ko-makedonskite obi~ai, obredi i veruvawa, na koi naiduvav vo zapisite od anti~kite hroni~ari i od eminentnite sovremeni svetski istra`uva~i na anti~ka Makedonija, so zapisite na na{ite folkloristi od 19. i 20. vek, naidov na frapantni podudarnosti kaj pove}e obredi, obi~ai i veruvawa. Pritoa ne navleguvav vo nivnata geneza, t.e. dali tie bile avtohtoni anti~ko-makedonski ili pak mo`ebi i anti~kite Makedonci niv gi nasledile od nekoja druga kultura, zatoa {to prak-ti~no toa i ne mo`e da se doka`e so stoprocentna sigurnost (iako za nekoi od ovie obi~ai i obredi anti~kite hroni~ari decidno potencirale deka se ~isti makedonski). No, nivnoto poteklo i ne e tolku va`no. Pova`no e koi od ovie anti~ko-makedonski obi~ai, obredi i veruvawa ostanale do generaciite na Makedoncite od 19. i 20.vek.Tuka go naso~iv interesot na temava, bidej}i toa nasledstvo mo`e da se doka`e. Vo slednite broevi }e po~neme so prezentirawe dokazi.