- Vo svojata kniga "Kriti~ka analiza na aleksandrovata anabaza" Lazo Gazepov se potrudil da doka`e deka Grcite ja prisvoile istorijata na Atni~ka Makedonija, za da ja prisvojat i nakitat so slavna istorijata, a i za da ja opravdaat okupacijata na delot od Makedonija ( Egejska).
- Vo eden razgovor mi re~e: "Im ja ebav majkata na Grcite, im nabiv kol, a za mene si napraviv ve~en spomenik so moite knigi".
- Povrzuvaj}i gi site nastani doa|am do zaklu~ok deka pokojniot Lazo Gazepov vo zatvorot vo Solun bil truen so otrov koj bavno deluval i deka seto toa bilo smisleno od tajnata policija na Grcija.
O
dnosite na Makedondija so drugite narodi od severniot Balkanski Poluostrov vo anti~ko vreme ne bile dobri, kako i denes, so Pelagijcite (Grcite). Pri~ina za taa oddale~enost pred s# bile plemenski, politi~ki, ekonomski i poradi mentalitetot. Pelazgijcite velele deka Makedoncite se zaostanati, bidej}i ne degenerirale i ne se me{ale, ne la`ele i ne bile izmamnici.
LI^NOST SO IZVONREDNA DIPLOMATIJA
Vo toa vreme Makedoncite se zanimavale so ora`ie, so odgleduvawe na stoka na ~istiot makedonski vozduh, dodeka Pelazgijcite (Grcite) se zanimavale so zanaet~istvo i so trgovija na zemjani sadovi (}upovi) za ~uvawe na zemjodelski proizvodi. Od takvite sprotivni uslovi se ra|alo nepoverenieto i zaviduvaweto me|u dvata sosedi. Pelazgijcite bile vo polo{a prirodna polo`ba nasprema Makedoncite i tie stravuvale od napadi od sever. Makedoncite naoru`eni so voena nadarenost i pod rakvodstvoto na nivniot Car Argej (okolu 7-6 vek p.n.e.) postojano bile naseleni vo poliwata i dolinite na rekite Bistira i Vardar i pritiskale da se pro{irat kon dolinata na rekata Struma. Izve`bani vo vojnite protiv Ilircite i Trakijcite Makedoncite se pojavile kako sila koja se stremi kon jug, kon Grcija. Toga{ se rodila prvata ideja kaj makedonskite kralevi da gi spojat raznorodnite plemiwa pod nivna komanda, a vrz koi, kako {to bile podeleni, vladeela Persija, edna{ vo sojuz so edni gradovi, dr`avi, drug pat vo sojuz so drugi, a protiv prvite i t.n.
Toga{ se pojavila `elbata na Makedonija da gi istera Persijcite od Egejskoto More. Taa `elba i zamisla na Aleksandar
I i Aminda ja sprovel Filip II. Filip II stapil na prestolot 359 godina p.n.e. (Sin na Aminda) Toj e eden od pogolemite makedonski carevi, eden od pozna~ajnite istoriski li~nosti na Anti~ka Makedonija.Filip kako car ja prevzel svojata zemja teritorijalno osakatena, politi~ki raspar~ena, vojni~ki desetkovana, kulturno i politi~ki zaostanata. Filip vo period od ~etvrt vek ne samo {to ja stabiliziral, tuku i gi pro{iril nejzinite granici, go osigural nejzinoto edinstvo, ja napravil najgolema vojni~ka sila vo toa vreme, ja izdginal na povisoko kulturno nivo od mnogu reigoni (polisi) na Grcija.
Filip bil silna li~nost so izvonredna diplomatija, re{itelen i `elen za akcii. Makedonskite carevi, posebno Filip, a najmnogu Aleksandar, za definitivno i trajno da gi pripojat osvoenite teritorii (zemji), a istovremeno da dobijat vernost i po~ituvawe od svojot narod, praktikuvale da daruvaat zemja na poedinci za izvr{eni uslugi sprema dr`avata. Goleminata na dodeluvanite zemji zavisela od goleminata na uslugata i od polo`ajot na nagradeniot. Na pe{adijcite im daval pomali parceli, na kowanicite pogolemi, na onie so povisokite ~inovi u{te pogolemi parceli. Filip uspeal da napravi vistinsko nacionalno edinstvo vo Makedonija, pomiruvaj}i gi planinskite Makedonci so niziskite. Najverojatno i opasnostite, {to im se zakanuvale na Makedoncite, bile povod i doprinele da se spojat dolnoto so gornoto makedonsko carstvo.
So diplomatijata {to ja vodel Filip uspeal da dobie vreme da gi organizira i obu~i Makedoncite vo edna efikasna vojska i da go izdigne nivniot moral.
So pomo{ na zlatnite pari so koi raspolagal Filip dobil mo`nost da napravi i plateni~ka vojska. Kako {to pi{uva Diodor, Filip so zlatnite pari napravil od Grcite, koi bile platenici vo negovata vojska, izdajnici na svojot narod, na nivnite tatkovini gradovite -dr`avi, bide}i im slu`ele na vladeteli koi ne bile Grci.
Filip
II u{te ja izmislil i primenil i taktikata so "klinesta {ema" za napad, so {to uspeaval da gi razbiva pomnogubrojnite neprijateli.Vo vremeto na Filip najgolema opasnost na Makedonija se zakanuvala neprekinato od zapad i sever, od Ilircite, koi `iveele po dolinite na planinata Pind, po primorieto na Jadran do Dinarskite Alpi i dene{na Dalmacija na sever. Ilircite bile zbir{tina na plemiwa, koi se nao|ale vo faza na razvitok na "voeno-aramisko op{testvo", a Filip uspeal da gi smiri.
GR^KITE DR@AVI^KI PA\AAT NA HERONEJA
Od druga strana odnosite na Makedonija so Atina i nejzinite sojuznici sekoga{ bile na kriti~na to~ka, do izbuvnuvawe vojna, bidej}i Atiwanite imale interes da gi zadr`at svoite kolonii vo Trakija, Halkidika i vo Amfipol (na ustieto na reka Struma), od kade koristele surovini. Filip
II nastojuval po sekoja cena da gi iskoreni Atiwanite od tie kolonii i taka edna po edna gi osvojuval, a se podgotvuval vo daden pogoden moment da intervenira i da ja skroti Atina i site nejzini sojuznici.Povod na Filip da se zame{a vo gr~kite raboti dala vojnata (355-346 godina p.n.e.) {to se vodela pome|u Fokijcite i Tebancite. Fokijcite za da gi platat platenicite - vojnici, go ukrade bogatstvoto na Delfijskiot hram i gi napadnale sosednite gradovi, {to se dignale da go branat hramot.
Protiv Fokijcite se formiral sojuz od Beotijci, Tesalijci i dr. kon koi se priklu~il i makedonskiot car. Toga{ cela Tesalija ja priznala hegemonijata na Makedonija, a potoa Filip celoto vnimanie go naso~il kon Halkidi~kiot Poluostrov.
Vo 348 godina bil razru{en do temel gradot Olint (gr~ka kolonija) koj najmnogu se sprotivstavuval na makedonskata "agresija" na sever od Grcija. Dve godini po Olint vo Pela e sklu~en Filokratoviot mir (346 g.) spored koj Atina gi izgubila svoite kolonii na sever. No Demosten ne miruval, nezadovolen od sklu~eniot mir uspeal da gi ubedi i da gi organizira vo sojuz so Atina Kerkira, Ararnanija, Evija, Korint i dr. me|u niv i Teba. Finansiska pomo{ trebalo da dadat Persijcite, bidej}i se pla{ele od Makedonija kako konkurent na Egejsko More. Re{itelnata bitka se slu~ila pri Heroneja vo Beotija 338 godina p.n.e. {to zavr{ila so poln poraz na sojuznicite (Grcite). Vo taa bitka dve tretini od gr~kata vojska bila zarobena, iljada gr~ki borci padnale mrtvi na bojnoto pole, a drugite prsnale da begaat, me|u niv bil i Demosten.
Po porazot na Heroneja, Grcite pove}e ne mo`ele da mu se sprotivstavuvaat na Filip, a ne im pomognalo ni osloboduvaweto na robovite, koi gi frlile vo borba protiv Makedoncite so vetuvawe deka }e gi oslobodat.
Carot Filip se pla{el od dogovor me|u Grcite i Persijcite i zatoa gi prifatil predlozite na Atiwanite "patrioti" za mir.
Vo 337 godina vo Korint bil svikan op{to gr~ki kongres (sinedrion) na koj prisustvuvale delegati od site gr~ki gradovi, {to se nao|ale ju`no od Termopilite. Na toj kongres bil proglasen seop{t mir i se utvrdeni principite na idnata gr~ka federacija. Na sve~en na~in e proglasena neprikosnovenosta na li~nata sopstvenost. Najstrogo se zabranilo kakvo i da bilo novo razdeluvawe na zemjata, otpi{uvawe na dolgovite i osloboduvawe na robovite. Na toj kongres pome|u novata gr~ka federacija i Makedonija bil sklu~en sojuz za odbrana i nenapa|awe, po diktat na Makedonija koja bila pobednik.
Na oddelni gradovi i oblasti im bila zagarantirana avtonomija. Na toj kongres e staven klu~ na istorijata na klasi~na Grcija.
So proglasuvaweto za avtonomii na malite op{tini, se rasturil gr~kiot sojuz, a starite dr`avi-gradovi Atina i Sparta se spu{tile na ramni{te na vtorostepeni kantoni. Taka vo idnina gospodar na Elinskiot svet stanala Makedonija i centarot na kulturata se preselil vo Makedonija. Na Korinskiot kongres bila prifatena makedonska hegemonija nad Grcija.
UBISTVOTO NA FILIP II
Vo podgotovkite na ubistvoto na Filip se veruva deka bile vme{ani pokraj Pavsanija, negov telohranitel i neposreden izvr{itel na ubistvoto i mnogu drugi negovi telohraniteli. Se veruva deka i nekoi od pokanetite makedonski velikodostojnici bile vme{ani vo ovaa zavera, a od kuloarite mo`ebi i nekoja stranska sila, kako Atiwanite i Persijcite, a mo`ebi i nekoi koi sakale da go zamenat Aleksandar so drug naslednik. Kako dokaz deka bile pove}e lu|e i stranki zame{ani vo podgotvuvaweto na ubistvoto, e faktot {to bile podgotveni pove}e kowi za begstvo na zavernicite, a se veruva deka imalo namera da go ubijat i Aleksandar i dr. Deka e frlen somne` i na drugi telohraniteli, kako {to se Leonat i Perdika, se potvrduva so faktot {to po smrtta na Filip, ovie dvajca spomnati ne bile pove}e telohraniteli na Aleksandar, a tie go ubile Pavsanija - ubiecot na Filip. Somnitelen bil i telohranitelot Atal, za koj podocna Aleksandar ispratil svoi verni lu|e i go ubile, a bil komandat na edna makedonska armija vo Mala Azija. Od napi{anoto od Plutarh, Justin i dr. doznavame deka Filip nemal celosna poddr{ka od carskata ku}a. Toa pak bilo rezultat na postapkite na Filip {to primal vo negoviot dvor i stranci i gi vklu~uval vo negovata slu`ba, na {to Makedoncite dvorjani mnogu se lutele.
Ubistvoto na Filip bilo pouka za Aleksandar.
Vo ubistvoto na Filip se misli deka bile zame{ani i od stranskite sili kako Persija i Atina.
Kako dokaz za vme{uvaweto na Persija e pronajdenata prepiska pome|u Demosten kako prestavnik na Atiwanite i prestavnik na Darij, vo arhivata na Sardea, od koja soznavame deka Demosten imal pove}e pati primeno pari od Persijcite za da u~estvuva Atina zaedno so Persijcite vo borbata protiv Makedoncite.
Za ovie tajni dogovori imalo dokazi i od samite nastani, bidej}i koga Darij bil vo Midija izbegan da ne bide faten od Aleksandar, a Aleksandar bil vo istoto vreme vo Persepol, Darij se nadeval vo nekoja vnatre{na revolucija (pobuna) na Makedonskata vojska davaj}i si gi poslednite pari (potplatuvaj}i) na odredeni lu|e da go stvorat rascepot na makedonskata vojska, no bez uspeh.
Po nivniot neuspeh za da predizvikat rascep i uni{tuvawe na pobunetite Spartanci vo Megalopol (dekemvri 331 g.p.n.e.) Atiwanite se otka`ale od toj obid. Deka Atiwanite i drugite Grci koristele sekoja prilika da gi napadnat Makedoncite e i nivniot napad vrz Makedoncite, vedna{ po smrtta na Aleksandar, konkretno gi napadnale makedonskite sili na Antipatar vo Lamija, kade povtorno do`iveale potpoln poraz vo Kranwona vo Tesalija. Podocna Grcite pomognati od stranski sili da navlezat vo Makedonija vodej}i gi preku neproodnite premini na planinata Emos (Stara Planina)se obidele da ja zavzemat Makedonija. Potoa se zdru`uvaat so Egip}anite protiv Makedonija, no pak pretrpele poraz, i na kraj Grcite gi povikale Rimjanite i zaedno so niv ja napadnale Makedonija. Servilno bez sram se samoimenuvaat kako Romejci, koe i den denes mo`e da se ~ue vo Grcija.